Evropski raziskovalni svet prof. dr. Tomažu Prosenu z Univerze v Ljubljani odobril prestižno financiranje raziskovalnega projekta
Evropski raziskovalni svet (ERC) je v okviru razpisa za priznane raziskovalce prof. dr. Tomažu Prosenu odobril prestižno financiranje raziskovalnega projekta z naslovom »Open Many-body Non-Equlibrium Systems«. Projekt bo petleten in se bo izvajal na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Okvirna vrednost projekta je dva milijona evrov.
Od leta 2007, ko je Evropski raziskovalni svet začel financirati projekte, je le trem raziskovalcem v Sloveniji uspelo pridobiti financiranje projekta te vrste. Dva raziskovalca s področja fizike sta prejela t. i. ‘advanced grant’, raziskovalka s področja meteorologije pa prav tako prestižno financiranje za mlajše raziskovalce začetni ‘starting grant’. Uspeh potrjuje kakovost in prodornost slovenskih fizikov v svetovnem merilu.
Na tokratni razpis se je prijavilo 1953 kandidatov, financiranje projektov je bilo odobreno 270 kandidatom. Od teh trije projektni predlogi prihajajo iz držav, ki so se EU priključile po letu 2004.
Financiranje projektov v okviru razpisa za priznane raziskovalce ERC Advanced Grant je namenjeno odličnim raziskovalcem potem, ko so že postali znanstveni vodje in se v zadnjih desetih letih dokazali s prepoznavnimi raziskovalnimi dosežki. Financiranje projektov je posameznikom odobreno izključno na osnovi znanstvene odličnosti, ne glede na temo raziskave. Projekti morajo temeljiti na izvirni in prebojni ideji, biti morajo ambiciozni in hkrati dokazovati izvedljivost. Z nekonvencionalnostjo, inovativnostjo in visoko stopnjo tveganosti morajo prinašati pomemben napredek v znanosti.
Področje projekta, za katerega je prof. dr. Tomaž Prosen prejel financiranje, je teoretična in matematična fizika kvantnih sistemov z veliko sestavnimi deli, ki med seboj močno integrirajo in so močno vzbujeni. Za zapletenimi pojmi se skriva teoretično razumevanje zanimivih pojavov, posebej pomembnih v sodobnih tehnologijah, kot so transport elektronov pri visokih temperaturah, difuzija brez (energijskih) izgub in podobno. Pričakovani teoretični izsledki bodo lahko pomagali pri načrtovanju kvantne tehnologije prihodnosti, npr. kvantnega spomina ali naprav za procesiranje kvantne informacije.
Foto: Rebeka Drnovšek
