Genom človeške ribice

Človeška ribica (znanstveno ime Proteus anguinus), poznana tudi kot močeril ali proteus, je najv ečjaiz ključno jamska žival na svetu. To vrsto najdemo v največjem številu prav v Sloveniji. Je tudi simbolvarovanja podzemnih okolij in ena največjih dragocenosti v Sloveniji izjemno velike raznolikosti jamskih organizmov in naše naravne dediščine. Da bi preživela v neprijaznih razmerah, ki vladajo v podzemlju, je človeška ribica razvila številne posebnosti. Med drugim je izgubila vid in pigment ter upočasnila presnovo. Zato lahko dočaka do sto let in preživi celo več let brez hrane. Slovenski znanstveniki človeško ribico raziskujejo že vrsto desetletij. Njihov cilj je bolje razumeti njeno biologijo, ekologijo in ogroženost. Oviro pri tem predstavlja nepoznavanje njenega dednega zapisa. Potrebno je poudariti, da je ta izjemno velik, kar 15-krat večji od človeškega in s tem bistveno večji tudi od dednega zapisa katerega koli drugega organizma, ki je bil doslej v celoti razvozlan. Nekatera od spoznanj, ki bodo izhajala iz povezave biologije in njenega dednega zapisa, bi utegnila v prihodnosti pomagati tudi človeku.V projektu Genom človeške ribice bodo preučili dedni zapis te izjemne živali. Univerza v Ljubljani bo prispevala biološke podatke in material ter sodelovala pri bioinformatskih analizah, kitajski inštitut BGI bo prispeval tehnične zmogljivosti in sodeloval pri analizah podatkov, Inštitut za regenerativno medicino Lars Bolund (Aarhus, Danska in Qingdao, Kitajska), pa bo poskrbel za interpretacijo podatkov v medicinskem kontekstu.

 

Foto: Gregor Aljančič