Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 19.05.20 in Svet

Giorgio Agamben: Medicina kot religija

Giorgio Agamben: Medicina kot religija

Eden vodilnih svetovnih političnih filozofov Giorgio Agamben, v analizi današnjih koronavirusnih razmer ponuja analizo, kako  je  medicina kot znanost danes  prešla krščanstvo in kapitalizem in se povzpela v ospredje  opulentnega časa. Svoj zapis začenja s konstatacijo, da je zahodni svet sprejel znanost kot novodobno religijo. Na Zahodu, pravi, so v modernem času koeksistirale tri velike veroizpovedi – krščanstvo, kapitalizem in znanost. Seveda je prišlo med njimi do občasnega križanja, sporov in nasprotovanj, sčasoma pa so spore zgladile in dosegle mirno sobivanje.  Novost pa je to, da se je v boju med znanostjo in drugima dvema religijama začel neviden, bolj skrit boj, v katerem pa znanost vedno zmaguje in tako začenja regulirati vidike našega življenja na dokaj neviden način. Vendar se današnji boj ne odvija na nivoju teorije, ampak deluje kot praksa kulta. Tudi znanost namreč pozna oblike in nivoje organizacije svojih struktur. Z natančnimi elaboracijami dogme v domeni teorije odgovarja na vsesplošno sprejetost prakse kulta, ki koindicira s tehnologijo. V tem novem boju je vloga prvega igralca pripadala tistemu področju znanosti, ki kaže najmanj rigorozno dogmatiko in deluje bolj praktično…to je medicina.

In kako zaobjeti bistvene značilnosti te zmagovite religije:

–   Tako medicina kot kapitalizem nimata potrebe oblikovati specialne dogmatike, saj temeljne pojme jemljeta iz biologije. Le-te medicina izraža v gnostično-manihejskem smislu, kjer obstaja zlo, to je bolezen z bakterijami in virusi kot glavnimi akterji. Na drugi strani pa je dobro in to ne kot zdravje, temveč kot izboljšanje, pogojeno z zdravili in terapijo. V kontekstu tega dualizma se lahko zgodi, da posamezni akterji, zdravniki kot zagovorniki, lahko preidejo na drugo polje, na drugo stran, kar pa stvarnosti dualizma ne ogroža.

–   Praksa kulta kot vsaka liturgična praksa, je bila do zdaj časovno zamejena. Današnje razmere pa so jo postavile v kontekst trajnosti. Naš sovražnik virus je med nami, zato moramo biti nenehen  boj, brez nikakršnih možnosti, za zmago. Medicina kot religija sprejema nauk Svetega Pavla, vendar ga hkrati sprevrača. Novi kult medicine od nas zahteva, da bomo izolirani in oddaljeni drug od drugega za razliko in prakse pravil, ki so veljala za menihe ob skupnih molitvah.

–   Kult ni več stvar svobodne izbire, njegova praksa je normativno obvezna. Profana oblast mora skrbeti, da se liturgija medicinske religije, ki je danes takorekoč skladna z življenjem, do potankosti spoštuje pri vsem kar počnemo. Zato je očitno, da gre res za kult, ne pa za racionalne in znanstveno utemeljene zahteve. Tudi drugi dve religiji Zahoda, tako krščanstvo kot religija denarja, kapitala, sta prepustili primat medicini in znanosti. Zanimivo pa je, da je tudi kapitalizem pristal na izgubo, verjetno z upanjem, da se bo pogodil z novo religijo, ki pa se je sodeč po obnašanju, pripravljena pogajati.

–   Medicina kot religija sprejema brezpogojno eshatološko nujnost, ki jo je krščanstvo nekje spotoma izgubilo. S sekularizacijo teološke paradigme odrešitve, pa je kapitalizem že eleminiral eshatološko idejo in jo zamenjal s permanentno krizo brez možnosti odpuščanja. Izredno stanje, ki zdaj nekako vlada, asociira na sklep, da je medicina kot religija spojila trajno krizo kapitalizma s krščansko idejo o eschatonu, kjer se končna odločitev sicer približuje, a se nikoli ne razreši.

–    Medicina kot religija ne omogoča odrešitve. Nasprotno, izboljšanje stanja, za katerega si prizadeva, je vedno le začasno, ker virus ne more biti trajno eleminiran, ker bo nenehno mutiral, lahko v nove, še bolj usodne oblike. Epidemija je zato predvsem politični koncept, nov teren svetovne politike – ali – ne-politike. Morda je epidemija, ki jo danes živimo, aktualizacija državljanske vojne, ki bo zavzela mesto nekdanjih svetovnih vojn. Vse države, vsi narodi, so v nenehnem boju sami s sabo, ker je nevidni sovražnik, s katerim se bojujemo, že v nas in med nami.

Agamben pravi, da se bodo morali ljudje tako kot že mnogokrat v zgodovini, spopasti s tistim delom znanosti, ki je sprejel obliko religije. Prepričan je, da bo razmislek tistih, ki iščejo resnico  in odklanjajo laž, sicer zanikovan. Tako kt v vsakih izrednih razmerah bodo ti ljudje priče klevetanju filozofov;  ne bo jih pa presenetila podlost tistih, ki se bodo obogatili na račun katastrofe, ki so jo sami proizvedli. To se je v zgodovini sicer že dogajalo, vendar tisti, ki so zavezani resnici, ne bodo umolknili.

Celotna kolumna je dosegljiva tukaj: https://itself.blog/2020/05/02/giorgio-agamben-medicine-as-religion/

Foto: https://augusta.openrepository.com/

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *