Izr. Prof. dr. sc. Franci Merzel, Kemijski inštitut: Članstvo Slovenije v Inštitutu Maxa von Laueja – Paula Langevina (ILL) bo nudilo znanstvenikom številne prednosti
Kemijski inštitut (KI) je že pred več leti začel preučevati možnosti za neposredno in polnopravno znanstveno članstvo Slovenije v Inštitut Maxa von Laueja – Paula Langevina (ILL) s sedežem v Grenoblu v Franciji. Pobudnik vključitve Slovenije je izr. prof. dr. sc. Franci Merzel, vodja Laboratorija za molekularno strukturno dinamiko, ki deluje v okviru Teoretičnega odseka na Kemijskem institutu in se ukvarja z računsko teoretičnimi raziskavami molekularnih mehanizmov. Merzel pojasnjuje, da gre za vodilni mednarodni raziskovalni center za nevtronsko sipanje na svetu in razpolaga z jedrskim reaktorjem z visoko produkcijo nevtronov. Nevtronski curki v teh napravah dosegajo največje intenzitete na svetu. Deluje kot podporni znanstveni inštitut, saj gostujočim znanstvenikom z vsega sveta zagotavlja tako raziskovalno infrastrukturo, kot tudi vso strokovno in tehnično pomoč pri zasnovi, pripravi in izvedbi raziskav z nevtronskim sipanjem. Merzel tudi kot pedagog s profesorsko natančnostjo razumljivo razloži kaj pomeni nevtronsko sipanje, saj le-to omogoča vpogled v strukturne, dinamične in magnetne lastnosti snovi v obsegu, ki ga z drugimi metodami ni mogoče zajeti. Raziskave z nevtronskim sipanjem zato segajo na najrazličnejša področja in pomagajo pri razvoju mnogih naprednih rešitev za soočanje z izzivi sodobne družbe. Slovenskim znanstvenikom odpira širok nabor najsodobnejših analitskih metod na področjih kemije in fizike materialov in nanomaterialov, strukturne biologije in jedrske fizike. Članstvo bo raziskovalcem zagotovilo tudi nove možnosti za vključevanje v mednarodne znanstvene tokove, hkrati se bodo odprle možnosti za izpopolnjevanje mlajših strokovnih kadrov. Ker raziskave z nevtroni omogočajo študij industrijskih materialov in farmacevtskih učinkovin, pa je pričakovati tudi zanimanje slovenske industrije.
Inštitut, ki je nastal na pobudo ustanovnih držav Francije, Nemčije ter nekoliko kasneje še Velike Britanije, se imenuje po dveh izjemnih znanstvenikih: prvi je nemški fizik Max Theodor Felix von Laue, ki je leta 1914 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje loma rentgenske svetlobe v kristalih; drugi pa je francoski fizik Paul Langévin, ki se je med drugim ukvarjal s teorijo magnetizma in je bil velik zagovornik Einsteinove teorije relativnosti. ILL je svoja vrata odprl leta 1973 in vse od takrat velja za talilni lonec evropske znanosti.
