Je naše znanje res tako malo vredno? – razprava ob krčenju sredstev za znanost in visoko šolstvo
Predstavniki Rektorske konference Republike Slovenije in Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov /KosRIS/, so na Institutu Jožef Stefan /IJS/ pripravili javno razpravo o napovedanih in tudi več let trajajočih finančnih rezih v raziskave in visoko šolstvo.
Uvodnim govorcem prof.dr. Jadranu Lenarčiču, direktorju IJS, prof. dr. Ivanu Svetliku, rektorju Univere v Ljubljani, prof. dr. Otu Lutharju, direktorju ZRC-SAZU in prof. dr. Draganu Marusiču, rektorju Univerze na Primorskem, so se v razpravi pridružili mnogi raziskovalci in visokošolski učitelji, pa tudi direktor Agencije za raziskovalno dejavnost prof. dr. József Györkös.
V razpravi je prevladala skrb in hkrati ogorčenje nad drastičnim zmanjševanjem sredstev, namenjnih za raziskave, razvoj, inovacije in visoko šolstvo. Proračun se jim krči že pet let zaporedoma in leta 2014 je znašal le še 66% tistega iz leta 2010. Posledično to pomeni uničevanje znanja, onemogočanje razvoja prihodnjih generacij in zavračanje spoznanj moderne družbe, kjer sta znanje in znanost zagotovilo tudi ekonomskega preboja. Zlasti slednje je lahko usodno za slovensko družbo, saj razvojno nazaduje in se vse bolj siromaši.
Sredstva Agencije za raziskovalno dejavnost, ki je glavni financer te dejavnosti, so v štirih letih, od leta 2011 upadla od 180 na okoli 130 milijonov. In posledice, razpolovitev števila mladih raziskovalcev, prenos projektov na leto 2016, razpisov za raziskovalno oprema pa sploh ni. Visoko šolstvo je izgubilo 20 milijonov, obseg pedagoške dejavnosti zaradi izvajanja bolonjskega programa pa se je povečal za 20%. Grozi resen padec kvalitete visokega šolstva. Usodnost zmanjševanja sredstev se že kaže v odlivu najsposobnejših kadrov in trend se utegne ob takem stanju se pospešit. Nihče se ne zaveda, kakšne bodo izgube za državo in za narod, saj izgubljamo ljudi, ki bi bili sposobni v teh prelomnih časih poganjati razvoj. Posledice bo občutilo tudi gospodarstvo, ki bo z obstoječim znanjem in infrastrukturo težko delalo prebojne cikle, nekonkurenčnost pa bo postala usoda.
