Kako okrepiti integriteto znanosti?
Zdrs integritete znanosti, ki je po analizah sodeč postal bolj očiten v zadnjih dveh letih, zahteva neko analizo, razlago, saj se je težko soočiti zgolj z mnenjem, da je zadevam botrovala erozija zaupanja v elite, v stroko, v času epidemije Covid-19. Znanstveniki so se različno odzvali na to pojavnost. V Združenih državah je znanstvena skupnost zahtevala ustanovitev sveta za znanstveno integriteto, evropski znanstveniki so opozarjali na odklone zaradi dvomljivih raziskav in zapise (samozvanih “ekspertov”) na socialnih omrežjih, ki so z možnostjo hitrega širjenja zavajali. Vsi takšni zdrsi pa gotovo niso oslabili ozaveščene in odgovorne svetovne znanstvene skupnosti, ki je z velikim naporom in izjemnim sodelovanjem ustvarila cepivo za reševanje mnogih življenj.
Opozoriti pa velja na analizo, da je čas zadnjih dveh let razkril razpad družbenega tkiva, odsotnost kritične teorije na vseh nivojih. Prišlo je do strukturne transformacije javnosti, razsvetljenska javnost je razpadla in v zelo kratkem času se je zgodil preobrat. Paralelna javnost v obliki socialnih omrežij ni razsvetljenska javnost in v tem kontekstu sta znanost in privatno mnenje dobila enačaj. To ni več družba kvalitetne hierarhije, nič več ne šteje, ko nekdo vlaga 30, 40 let v znanje. Njegovo mnenje ne šteje nič več kot mnenje nekega samozvanega “eksperta” na socialnih omrežjih. Je kriza posledica digitalnih oglasov in naslovov, ki so vaba za skupine, ki pritegnejo pozornost, vendar nimajo veliko opraviti z vsebino? Z ostrimi retoričnimi vprašanji se odzivajo znanstveniki,… “smo mar postali družba egalitarizma v debilizmu?” In v takih razmerah znanost čuti, da izgublja integriteto.
O dilemah razpravljajo prof. dr. Marko Noč, prof. dr. Danilo Zavrtanik, prof. dr. Tom Turk in dr. Ali Žerdin.
