Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 6.12.20 in Svet

Kako SARS-CoV-2 doseže možgane

Kako SARS-CoV-2 doseže možgane

Raziskovalci iz klinike Charité – Universitätsmedizin iz Berlina v Nemčiji so z uporabo vzorcev tkiv preučevali načine, kako lahko novi koronavirus doseže možgane bolnikov s COVID-19. Kako se imunski sistem odzove na virus, ko se to zgodi? Kaže, da SARS-CoV-2 vstopi v možgane preko živčnih celic v vohalni sluznici. Rezultate so objavili  tudi objavili v Nature Neuroscience. Z elektronskim mikroskopom so uspeli prvič  izdelati slike nedotaknjenih vzorcev koronavirusa znotraj vohalne sluznice.

Ugotavljajo, da COVID-19 ni zgolj bolezen dihal. SARS-CoV-2 poleg pljuč vpliva tudi na kardiovaskularni sistem, prebavila in centralni živčni sistem. Več ljudi s COVID-19 poroča o nevroloških simptomih, kot so izguba ali sprememba vonja ali okusa, glavoboli, utrujenost, omotica in slabost. Pri nekaterih bolnikih lahko bolezen povzroči celo možgansko kap ali druga resna stanja.  Dozdajšnji sumi na te indikacije so se nanašali na virus, ki vstopa in okuži določene celice v možganih. Kako pa pride do njih SARS-CoV-2? Pod skupnim vodstvom dr. Helene Radbruch s Charitéjevega oddelka za nevropatologijo in direktorja oddelka prof. Dr. Franka Heppnerja je multidisciplinarna skupina raziskovalcev zdaj odkrila, kako virus vstopi v centralni živčni sistem in nato napade možgane.

V okviru te raziskave so strokovnjaki s področij nevropatologije, patologije, sodne medicine, virologije in drugih, preučevali vzorce tkiv 33 bolnikov (povprečna starost 72 let), ki so umrli bodisi v Charitéju bodisi v UKC Göttingen. Z najnovejšo tehnologijo so  analizirali vzorce iz vohalne sluznice pokojnih bolnikov in iz štirih različnih možganskih regij. Oba vzorca tkiv in ločene celice so bile testirane na genski material SARS-CoV-2 in “beljakovinsko ovojnico”, ki jo najdemo na površini virusa. Skupina je našla dokaze o virusu v različnih nevroanatomskih strukturah, ki povezujejo oči, usta in nos z možganskim deblom. Vohalna sluznica je pokazala največjo virusno obremenitev. Z uporabo posebnih tkivnih madežev so raziskovalci  izdelali prve elektronske mikroskopske slike nedotaknjenih delcev koronavirusa v vohalni sluznici. Te so našli tako znotraj živčnih celic, ki segajo vse do bližnjih epitelijskih celic.

“Ti podatki podpirajo idejo, da je SARS-CoV-2 sposoben uporabiti vohalno sluznico kot vrata za vstop v možgane,” pravi prof. Heppner. To podpira tudi neposredna anatomska bližina celic sluznice, krvnih žil in živčnih celic na tem območju. “Zdi se, da virus, ko vstopi v vohalno sluznico, uporablja nevroanatomske povezave, na primer vohalni živec, da bi prišel do možganov,” dodaja nevropatolog. “Pomembno pa je poudariti, da so imeli bolniki s COVID-19, vključeni v omenjeno študijo, že hudo obolenje in sodijo v tisto majhno skupino bolnikov, pri katerih se bolezen izkaže za usodno. Zato ni nujno, da te rezultate  prenesemo na primere z blago ali zmerno boleznijo Covid-19. “

Način, kako se virus premika preko živčnih celic, je treba še popolnoma razjasniti. “Podatki kažejo, da se virus premakne iz ene živčne celice v drugo živčno celico, da bi prišel do možganov,” pojasnjuje dr. Radbruch in dodaja: “….verjetno pa prehaja tudi po krvnih žilah, saj so bili dokazi o virusu najdeni tudi v stenah krvnih žil v možganih.” SARS-CoV-2 pa še zdaleč ni edini virus, ki lahko doseže možgane po določenih poteh. “Znani so tudi  primeri  virusa herpes simplex in virusa stekline,” pojasnjuje dr. Radbruch.

Raziskovalci so preučevali tudi način, kako se imunski sistem odziva na okužbo s SARS-CoV-2. Poleg tega, da so v možganih in v vohalni sluznici našli dokaze o aktiviranih imunskih celicah, so jih zaznali tudi v cerebrospinalni tekočini. V nekaterih preučenih primerih so raziskovalci odkrili tudi poškodbe tkiva, ki jih je povzročila kap zaradi trombembolije (okvare krvne žile zaradi krvnega strdka). “V naših očeh prisotnost SARS-CoV-2 v živčnih celicah vohalne sluznice ponuja dobro razlago za nevrološke simptome, ki jih najdemo pri bolnikih s COVID-19, kot je izguba občutka za vonj ali okus, “pojasnjuje prof. Heppner. “… SARS-CoV-2 smo našli tudi na področjih možganov, ki nadzorujejo vitalne funkcije , kot je dihanje, ne izključujemo pa tudi dejstva, da bi pri bolnikih s hudo boleznijo COVID-19 prisotnost virusa na teh področjih možganov povzročila težave z dihanjem zaradi okužbe pljuč s SARS-CoV-2. Podobne težave bi se lahko pojavile v zvezi s kardiovaskularnim delovanjem. “

 

Izviren članek je dosegljiv tukaj: https://medicalxpress.com/news/2020-11-sars-cov-brain.html?utm_source=nwletter&utm_medium=email&utm_campaign=daily-nwletter

Foto: NIAID-RML

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *