Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 12.11.20 in Svet

Kako se boriti proti zmanjševanju financiranja znanosti v Evropi

Kako se boriti proti zmanjševanju financiranja znanosti v Evropi

Evropski poslanci so dosegli, da bo v finančnem svežnju EU za prihodnje sedemletno proračunsko obdobje 2021 – 2027, dodatnih 16 milijard evrov za skupne programe kot sta Obzorje in Erazmus. Dogovor je pomemben, ker bo zaradi tega EU lahko do konca leta sprejela pravne podlage, ki so potrebne za črpanje evropskih sredstev v novem programskem obdobju. Kljub temu dogovoru, pa je vreden razmisleka članek avtojev Briana Cahill in Marca Masia  na portalu Nature, kjer se osredotočata predvsem na mlade raziskovalce.

Nešteti mladi raziskovalci so odvisni od razmer financiranja Evropske unije, a se  o tem redko govori. Šele s popolnejšim vključevanjem v proračunski postopek, bi mlajši raziskovalci lahko predstavili svoje pomisleke, kar so ugotavljali v zagovorniški skupini EuroScience (BC) in Iniciativi za znanost v Evropi (MM).

Evropska komisija gosti letni dogodek za oblikovanje raziskovalne in inovacijske politike, imenovan Evropski dnevi raziskav in inovacij. Mariya Gabriel, komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, je na letošnjem srečanju, ki je potekalo v septembru, pozvala udeležence, naj sodelujejo pri oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora (ERA)  po vsej EU. Doseganje tega cilja, pravita avtorja, zahteva napor in sodelovanje raziskovalcev, raziskovalnih ustanov in držav članic.

Tudi pandemija  Covid-19  je pokazala, da je edino interdisciplinarni pristop uspešen za soočanje s sistemskimi izzivi. Oblikovalci raziskovalne politike pa so zmanjšali proračun Evropske komisije za raziskave. Leta 2021 bo tako Evropski raziskovalni svet (ERC) dobil 14% manj, kot je prejel leta 2020. Program nepovratnih sredstev, imenovan Marie Skłodowska-Curie Action (MSCA) pa se sooča s približno 25-odstotnim zmanjšanjem proračuna.

Julija sta bila MSCA in ERC izključena iz EU naslednje generacije, programa za podporo prizadevanjem EU za okrevanje po pandemiji. To se zdi še posebej vprašljivo, če upoštevamo vlogo MSCA in ERC pri podpori naslednji generaciji raziskovalcev ter izredne ravni finančne podpore iz sklada za oživitev gospodarstva. Raziskovalci, zlasti tisti v zgodnjih fazah kariere, pa so prepuščeni sami sebi. Nekateri nacionalni odločevalci – na primer nemški raziskovalni svet DFG, fundacija Humboldt v Nemčiji ter francoska in španska vlada – so ponujali dodatna sredstva s podaljšanjem nepovratnih sredstev, vendar jih Evropska komisija ni zagotovila. Kariero mlajših raziskovalcev tako ovira  kratkovidnost oblikovalcev politike, zato je nujno, da jih v prizadevanjih za njihovo prihodnost podprejo  starejši znanstveniki.

Nekaj dni po evropskih dnevih raziskav in inovacij, je Iniciativa za znanost v Evropi, ki jo podpira EuroScience, pripravila konferenco z Evropskim svetom doktorskih kandidatov in mlajših raziskovalcev, Mlado akademijo Evrope in alumni Marie Curie Združenje. Organizacije so opisale, kako COVID-19 vpliva na strokovno perspektivo raziskovalcev v zgodnji karieri in kako je prednostno vlaganje v raziskave in inovacije bistvenega pomena za podporo okrevanju in prihodnji generaciji raziskovalcev. Pozvali so države članice EU, naj Evropski komisiji zagotovijo dodatna sredstva.

Kompleksnost obravnavanja teh vprašanj pa pojasnjuje tudi  postopek pogajanj o proračunu komisije. Le- ta je leta 2018 predlagala proračun za raziskovalni program Horizon Europe, ki bo potekal med letoma 2021 in 2027. Maja letos je predlagala znatna znižanja. Julija in v začetku septembra so države članice EU naredile nadaljnje reze. Konec septembra so se države članice v edini spremembi proračuna odločile za povečanje proračuna MSCA za 200 milijonov evrov. Evropski parlament mora še vedno odobriti končni proračun in ima nekaj prostora za spremembo dodelitve. Obzorje Evropa je eden od 15 vodilnih programov EU, ki so jih poslanci Evropskega parlamenta konec septembra opredelili kot glavne prednostne naloge. Kljub temu obstaja velik pritisk za hiter dogovor o proračunu, tako da lahko komisija načrtuje svoje delo od 1. januarja 2021.

Večina mlajših raziskovalcev pa do zdaj ni prevzela pobude v boju za svojo prihodnost. To je deloma posledica zapletenosti procesov, predvsem pa dejstva, da akademiki ohranjajo razpravo v svoji skupnosti: ni zgodovinske tradicije «pridobivanja političnega» vpliva ali  povezovanja, recimo, z industrijo ali gospodarstvom. Raziskovalci bi zato morali oblikovati  gibanje za pridobivanje politične teže. In kako to storiti?

  • z uveljavljanjem in predstvljanjem svojih argumentov, ki so rezultat lastnih raziskav
  • tesno komuniciranje z mediji; aktivnost na družbenih omrežjih, postopoma se bodo priključili in razumeli problem potencialni zavezniki
  • spodbujanje pogovorov z organizacijo spletnih razprav
  • tesno sodelovanje z novinarji na vseh ravneh…nacionalnimi, lokalnimi, regionalnimi, spletnimi, tiskanimi…Medijska pokritost je velika pomoč pri seznanjanju in opozarjanju javnosti na omenjena vprašanja.Članki o vplivu COVID-19 na mlajše raziskovalce, so bili objavljeni v regionalnih, državnih in specializiranih medijih, vključno z Nature.
  • Vključevanje v pogovor o politiki, tudi s pomočjo evropskih poslancev; sodelovanje na javnih posvetovanjih snovalcev strukturnih politik s postavljanjem bistvenih, perečih vprašanj
  • ustanovitev zavezništva z organizacijami, ki zastopajo raziskovalce v zgodnji karieri; v kampanji imajo Eurodoc, Mlada akademija Evrope in Združenje diplomantov Marie Curie veliko članov, vključno z raziskovalci v zgodnji in srednji karieri, ki želijo izkoristiti MSCA ali ERC, na kariero katerih bo vplival COVID-19.
  • sodelovanje z organizacijami, ki zastopajo raziskovalne ustanove; raziskovalci, ki delajo v tujini, težko vplivajo na politične odločitve v državah gostiteljicah, vendar imajo institucije in poti za komuniciranje z ministrstvi za znanost, raziskave ali izobraževanje. Recimo, predsednik Združenja univerz na Nizozemskem je v nizozemskem parlamentu zagovarjal višji proračun za Horizon Europe in parlament je pozneje sprejel predlog.
  • sklepanje zavezništev s financerji raziskav; obnesla se je povezava z začasnim predsednikom ERC Jean-Pierrom Bourguignonom na način, ki  ne bi bil  mogoč z vodjo katerega koli drugega raziskovalnega programa, ki ga financira EU. Sodelovanje Bourguignona je pritegnilo pozornost številnih novinarjev, ki so pokrivali evropsko financiranje raziskav.

Pridobivanje politične teže je dolg proces, ki ves čas zahteva sodelovanje raziskovalne skupnosti. Vendar samo z aktivnim sodelovanjem in interakcijo z vsemi deležniki, lahko raziskovalci dokažejo, da je njihovo delo pomembno. Primer razprav o proračunu za Horizon Europe pa kaže, kako malo evropskih oblikovalcev politik razmišlja o raziskavah.

 

Foto: MIZŠ

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *