Kam so letos izginili čmrlji?
Da je letos čmrljev petkrat manj kot lani, je potrdil tudi monitoring divjih čebel. Našteli so jih 82 % manj kot lani, kar je slaba novica tako za kmetijstvo kot naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci, poročajo z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB).
Najbolj verjetna razlaga za upad je bilo izjemno neugodno vreme spomladi. V času cvetenja sadnega drevja, je bilo sicer število čmrljev podobno kot prejšnja leta, je pokazala raziskava opraševalcev. Matice, ki pri čmrljih edine prezimijo, so torej uspešno dočakale pomlad. Zaradi slabega vremena pa je bila njihova vloga letos še posebej pomembna. Čmrlji so namreč znani po tem, da oprašujejo tudi v dežju, mrazu in vetru. Domnevajo pa, da zaradi pozebe in dolgotrajnega dežja matice niso dobile dovolj hrane, da bi lahko uspešno gnezdile. Vreme je namreč neugodno vplivalo na medenje rastlin. S podobno težavo so se soočale tudi medonosne čebele, vendar so neugodne razmere lažje preživele, saj so jih čebelarji lahko krmili. Čmrljem tako seveda ne morejo pomagati.
Nihanje števila živali, tudi čmrljev, je sicer v naravi nekaj običajnega, vendar bi nas tako velik upad v enem letu moral skrbeti. Podnebne spremembe, oziroma vremenski ekstremi, ki se kažejo kot zgodnje pomladi, ki jim sledijo pozebe in dolgotrajne poletne suše, uničujejo prehranske vire opraševalcev. Hrane zanje pa je danes zaradi sprememb v okolju že sicer vedno manj.
Tudi zato je za opraševalce ključno varovanje njihovega življenjskega prostora, v prvi vrsti pisanih cvetočih travnikov, tako na podeželju kot v mestih. V Sloveniji jih nekaj še imamo in morali bi vložiti več napora v to, da se jih ohrani. V bolj ohranjenem okolju, bodo opraševalci lažje kljubovali podnebnim spremembam.
V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.
Triletni pilotni monitoring divjih čebel v Sloveniji se je začel lani in poteka na petih območjih: v Notranjskem regijskem parku, na Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, Celjskem in v Ljubljani, skupaj na 50 vzorčnih mestih. Poteka pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo ter v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Foto: Danilo Bevk
