Kapitalizem kot spektakel – Markus Metz, Georg Seesslen Pojmovne prikazni – Jože Vogrinc

Ob koncu minuega leta je založba Studia humanitatis, ki je zaokrožila 30 let izdajanja humanistične in družboslovne literature, ponudila bralstvu dve imenitni deli. Kapitalizem kot spektakel je prevod nemških avtorjev Markusa Metza in Georga Seesslena. V imenitni spremni besedi  Janez Pipan pojasni pomenski sklop kapitalizma kot spektakla, ki ga tako rekoč sploh ne reflektiramo. Pipan zapiše, da se…”kapitalizem v svoji najnovejši rekonstrukciji organizira in  prikazuje kot razvedrilna oddaja in predstava za mnozično občinstvo, kot gledališče odčaranosti, ki do vrha napolnjuje čašo človekovega dejanskega življenja…..medtem ko iz spomina dosledno briše socialne želje, družbene iluzije in utopije”.  Konsekveten razmislek današnjih razmer presenetljivo soglaša s to tezo, le da človek dandanes ne reflektira tega stanja. Kje se je ta sposobnost izgubila?  Pipan ima kot gledališčnik, kot režiser  izostren uvid v razmere. Prevladujoča forma današnjega načina bivanja je ekonotainment in edino učinkovito orožje proti temu, pravita avtorja, je kritično mišljenje, na katerem je utemeljen razsvetljenski projekt. To, pravi Pipan, pa danes ni zaželjeno, je iritirajoče, moti zabavo, ljudje s kritičnim mišljenjem, so vredni vsega prezira.  So ti vzorci prepoznani v  okoljih, kjer je  “kapitalizem kot spektakel” dobil domovinsko pravico?  Le ozaveščena javnost, oborožena z orožjem vednosti in strelivom kritičnega mišljenja,  bi lahko reflektirala in presegla obstoječe stanje, pravi Pipan.

Drugo delo, ki ga  nikakor ne gre prezreti, je  knjižica Pojmovne prikazni – Rešeto humanistike avtorja Jožeta Vogrinca. Izjemno dobrodošel in koristen nabor nekaterih  gesel, ki jih avtor niza, pojasnjuje njihovo že domala ustaljeno rabo v pisanju ali govoru. A ta raba je moteča, napačna, le redki so, ki nanjo opozarjajo. Vogrinc poudarja, da tega ne počne kot jezikoslovec, pač pa kot uporabnik jezika, kot bralec. Primeri, ki jih navaja, so ga zbodli kot humanista, kot družboslovca, saj  kot univerzitetni učitelj pregleduje, bere in posluša rabo pisnih  in govorjenih besedil različnih zvrsti v znanstvenem, strokovnem in tudi javnem polju. Pojmovne prikazni,  pravi avtor, so Geselnik, napisan za vsakogar, ki ga zanima življenje sodobnega jezika, ne zgolj za humaniste in družboslovce. Slovenščina je sodoben jezik toliko, kolikor znamo v njem gibko in svobodno zapisati vse, kar zmorejo drugi jeziki, v katerih beremo.