Kemijski inštitut, Moč genetike in prihodnost personalizirane medicine
Kemijski institut (KI) je v zadnjem letu odprl prostor za razprave strokovnjakov, znanstvenikov različnih disciplin, ob tem pa tudi prostor srečevanja širše javnosti in politike. Zlasti slednja naj bi prepoznala pomen ljudi z znanjem, ki so v vseh zgodovinskih obdobjih tako ali drugače pomenili gibalo uspešne družbe. Tokrat je KI gostil razpravo na temo „Moč genetike in prihodnost personalizirane medicine“. Razpravljalci, renomirani strokovnjaki in znanstveniki prof. dr. Janez Jazbec, hematolog, strokovni direktor Pediatrične klinike, prof. dr. Vita Dolžan, vodja Laboratorija za farmakogenetiko na Inštitutu za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in prof. dr. Roman Jerala, predstojnik Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta, so pojasnili razvoj genetike in genskega zdravljenja v zadnjih desetletjih in opozorili na izzive, ki jih predstavlja to področje v prihodnosti. Tovrstna oblika zdravljenja se po zaslugi obsežnih in zahtevnih raziskav zelo hitro izpopolnjuje in pričakovanja uspešne terapije, ki ima velik potencial, so vedno večja. Intenzivno proučujejo genski način zdravljenja pri različnih boleznih kot so karcinomi, krvne bolezni, motnje centralnega živčnega sistema, imunskega sistema itd. Pri vplivu zdravil na uspešnost zdravljenja pa raziskovalci ugotavljajo, da lahko določeno zdravilo pri uporabi slabo vpliva na potek bolezni, če vsebnost zdravila ni skladna z genetsko sliko bolnika. Zato je potrebno opraviti farmakogenetsko testiranje. Študije namreč kažejo, da določeno prvo zdravilo pri boleznih ni učinkovito pri 30 – 6o odstotkih bolnikov. Navajajo, da je v ZDA 5 odstotkov, v Angliji pa do 7 odstotkov vseh bolnišničnih sprejemov mogoče pripisati neželenim učinkom zdravil. In z uvajanjem omenjenih farmakogenetskih pristopov zdravljenja se razvija pesonalizirana medicina, ki prinaša spremebo paradigme v samem zdravljenju. Ob pomembnih koristih v diagnostiki, preventivi in samem zdravljenju, se hkrati odpirajo tudi zdravniške, etične in socialne dileme in vprašanja. Zato so razpravljalci poudarjali, da je problemov pri razvoju spoznavanja moči genetskega zdravljenja še veliko, utrditi pa se mora zaupanje v znanstvenike, ki z raziskovalnimi napori in vnemo rešujejo zapletene probleme v dobrobit današnjih in prihodnjih generacij.
