Kemijski inštitut, Podelitev Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo

Kemijski inštitut je na področju kemije in sorodnih ved vodilna raziskovalna inštitucija v regiji. Je svetovno prepoznan po znanstveni odličnosti s posebnim poudarkom na prenosu znanja v gospodarstvo. V slovenskem prostoru pa predstavlja raziskovalno inštitucijo z največjim številom patentnih prijav glede na število zaposlenih in je med vodilnimi raziskovalnimi inštitucijami v Sloveniji tudi na področju prodaje inovacij.
Ob teh poudarkih je iz nagovora direktorja inštituta prof. dr. Janka Jamnika predvsem izzvenela misel, da je govor o begu možganov kontraproduktiven, prizadevati si je treba za kroženje možganov, kar pa zahteva poseben program na nacionalni ravni.
Podjetnik letošnjega leta dr. Otmar Zorn je zbrane, tudi mlade raziskovalce in doktorande pozval, da se ozirajo za delom tudi v industriji, saj gospodarstvu zelo primanjkuje dobro izobraženih, inventivnih strokovnjakov s kvalitetnim znanjem.
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez pa je v nagovoru ponovno pozval k razumevanju, utrjevanju in spoštovanju znanja kot tiste vrednote, ki je edino zagotovilo rasti in mednarodne konkurenčnosti.

Preglovi nagradi za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved za leto 2014 sta dobila dr. Tina Trdan Lušin za doktorsko delo z naslovom »Farmakogenetski vidiki metabolizma in transporta selektivnih modulatorjev estrogenskih receptorjev« in dr. Rok Prebil za doktorsko delo z naslovom »Aerobne oksidativne transformacije organskih spojin katalizirane z nitrati«.

Dr. Tina Trdan Lušin je v okviru doktorskega dela preučevala farmakogenetske vidike metabolizma in transporta selektivnih modulatorjev estrogenskih receptorjev novejših generacij, raloksifena in bazedoksifena. Selektivni modulatorji estrogenskih receptorjev so učinkovine, ki naj bi preprečevale izgubo kostne mase in pojav zlomov, zmanjšale tveganje za nastanek raka dojk in maternice ter olajšale menopavzne simptome, pri tem pa naj ne bi povečevale tveganja za nastanek koronarnih srčnih bolezni, možganske kapi in venske tromboze. Gre torej za obetavne učinkovine za zdravljenje osteoporoze in raka dojk, bolezni, ki sta v visokem odstotku prisotni v sodobni populaciji in predstavljata veliko zdravstveno, socialno in finančno breme za posameznika in državo.

Raziskovalno delo je opravila na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko Fakultete za farmacijo v Ljubljani in na Oddelku za klinično farmakologijo in toksikologijo Univerzitetne bolnišnice v Zürichu. Rezultate raziskav je objavila v devetih člankih v uglednih mednarodnih revijah. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Dr. Rok Prebil je v okviru doktorskega dela raziskoval in razvijal nove oksidativne transformacije organskih spojin, ki bi bile v skladu s principi zelene kemije. Cilj zelene kemije je trajnostni razvoj temelječ na kemijskih procesih, pri katerih se ne uporablja in ne proizvaja nevarnih spojin in topil, kjer se učinkovito izrablja surovine, po možnosti obnovljene, in kjer po koncu procesov ni nič ali je zelo malo odpadka. V zadnjih dveh desetletjih je zelena kemija dobila dodaten zagon tudi na račun spoznanja industrije o večji ekonomičnosti okoljsko sprejemljivejših produktov in procesov. Pri oksidativnih transformacijah organskih spojin načela zelene kemije narekujejo uporabo procesov, ki potekajo pri milih pogojih z okolju prijaznimi oksidanti in aktivatorji.

Raziskovalno delo je opravil v Laboratoriju za organsko in bioorgansko kemijo na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in na Katedri za kemijo na Univerzi Severne Floride v Jacksonvillu. Rezultate raziskav je objavil v petih člankih v uglednih mednarodnih revijah. Doktoriral je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Kemijski inštitut prejel evropska sredstva za obnovo prizidka in stare stavbe

Na Kemijskem inštitutu intenzivno potekata obnovi prizidka in stare stavbe, obe v večjem delu financirani iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt obnove prizidka Kemijskega inštituta je ocenjen na 2,2 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,8 milijona evrov. Projekt obnove stare stavbe Kemijskega inštituta pa je ocenjen na 1,7 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,4 milijona evrov. Z omenjeno naložbo bo Kemijski inštitut Ljubljana prenovil pet laboratorijev in nakupil novo raziskovalno opremo. Cilj investicije je zagotoviti kakovostno in sodobno infrastrukturo. V sklopu obeh projektov bo obnovljenih preko 1.500 m2 tlorisnih površin, kar bo pomembno vplivalo na kakovost dela in delovnega okolja na Kemijskem inštitutu.

Foto & video: Igor Domijan