Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 12.05.20 in Svet

Kliniki in patologi skušajo razumeti škodo, ki jo povzroča virus Sars-Cov-2

Kliniki in patologi skušajo razumeti škodo, ki jo povzroča virus Sars-Cov-2

Mnogi kliniki, ki intenzivno spremljajo bolezen Covid-19, ugotavljajo, da virus Sars-Cov-2 lahko ogroža ne le pljuč, pač pa tudi  srce, krvne žile, ledvice, črevesje in možgane. Bolezen lahko napade skoraj vse organe  v telesu, poudarja kardiolog Harlan Krumholz z Univerze Yale. Razumevanje napadov virusa bi lahko tudi  pomagalo zdravnikom zdraviti del okuženih pacientov, ki včasih silovito in skrivnostno zbolijo. Ali na novo opažena nagnjenost k strjevanju krvi nekatere blage primere spremeni v življensko ogrožujože?  Ali je lahko pretiran imunski odziv v ozadju najhujših primerov ogroženih bolnikov? Bi  zdravljenje z zdravili za zaviranje silovitega imunskega odziva v takih primerih pomagalo? Kako pojasniti neverjetno malo kisika v krvi, pacient pa  kljub temu nima težav z dihanjem? Najbrž je v opisanih primerih potreben sistemski pristop obravnave, pravi Nilam S. Mangalmurti, pulmolog z Univerze v Pensilvaniji.

V zadnjih mesecih se kljub več kot tisoč prispevkov tedensko pojavlja v različnih medijih, raziskovalci pa so si edini, da se virus obnaša tako, česar doslej še niso videli. Informacije črpajo iz majhnih študij in poročil, ki so zaradi naglice prešli cenzuro strogih ocenjevalcev. “Vsi skupaj se učimo,” poudarjajo.

In kako se okužba začenja? Kapljična okužba z virusom Sars-Cov-2 vstopi najprej v sluznico nosu in grla. To področje ima celice bogate z receptorji na celični površini, imenovanimi angiotenzin 2 (ACE2). ACE2, ki običajno pomaga uravnavati krvni tlak, pa označuje tkiva, ki so ranljiva za okužbo. Virus potrebuje ta receptor, da vstopi v celico, kjer začne delati nešteto kopij samega sebe in tako napada nove celice. Ko se virus razmnožuje, lahko okuženi izloča veliko količino virusa in to lahko brez očitnih simptomov. Lahko pa se pri okuženem razvije vročina, suh kašelj, vneto grlo, izguba okusa, vonja, glavobol. Če imunski sistem ne uspe uničiti virusa, ta napade pljuča. Pljučne alveole so prav tako obložene s slojem celic bogatih z ACE2 receptorji. Kisik iz alveol  sicer prehaja v kapilare in se nato prenese po telesu. Ker pa se imunski sitem bojuje z napadalcem, je prenos kisika otežkočen. Levkociti sproščajo vnetne molekule hemokine, kar veča število imunskih celic, da uničujejo, celice okužene z virusom. To povzroči pravo razdejanje v pljučih. Nekateri bolniki si pri tem opomorejo, pri nekaterih pa se stanje nenadoma poslabša in razvije se sindrom akutne respiratorne stiske (ARDS). Raven kisika v krvi se zmanjša, pride do oteženega dihanja. Nekateri kliniki menijo, da gre za pretiran imunski odziv, znan kot “citokinska nevihta”. Citokini so namreč molekule kemijske signalizacije, ki usmerjajo zdrav imunski odziv.

Kako v takih primerih ukrepati, ni enotnega mnenja. Nekateri raziskovalci menijo, da je obolevnosti in smrtnosti bolezni vzrok sorazmerni vnetni odziv na virus, drugi menijo, da je Covid-19 povezan s hiperinflanatornimi stanji.  Ni pa tudi jasno, kakšen vpliv imajo lahko zdravila, ki ciljajo na specifične citokine. Bi lahko ta zdravila zavirala imunski odziv, potreben za boj proti virusu?

Kako pa virus napada srce in ožilje, še vedno ni raziskano. Vendar je simptomatsko, da so raziskovalci že konec marca navajali podatek, da so pri skoraj 20% bolnikov hospitaliziranih zaradi Covid-19 v Wuhanu, našli okvaro srca. Druga študija pa je navajala, da je imelo 44% bolnikov od 36-ih aritmije. Nizozemci pa so odkrili pri 38% bolnikov nenormalno strjevanje krvi, tretjina naj bi sploh že imela krvne strdke.  Krvni strdki lahko pristanejo v pljučih, blokirajo arterije in povzročijo embolijo. Strdki iz arterij pa lahko pridejo tudi v možgane kar vodi v  možgansko kap. “In bolj ko gledamo ta opažanja, večja je verjetnost, da so krvni strdki glavni akterji v resnosti obolenja in smrtnosti  Covid-19”, navaja Behnood Bikdeli, kardiolog na Columbia University. Ob domnevi, da virus Sars-Cov-2  napada predvsem krvne žile, bi lahko razložili, zakaj so dejavniki tveganja  obolenja s koronavirusom diabetes, debelost, starost, hipertenzija.

Kliniki tudi opozarjajo, da je pri bolnikih s Covid-19 opaziti vedno več zapletov na ledvicah. Dializa je vedno pogosteje potrebna, saj imajo ledvice zelo veliko receptorjev ACE2 in tako predstavljajo virusno tarčo,  poročajo nefrologi. Poškodba ledvic pa je lahko tudi kolateralna škoda. Prezračevalne naprave za pljuča povečujejo poškodbo ledvic prav tako kot protivirusna zdravila, vključno z remdesivirjem, ki se eksperimentalno uporablja pri bolnikih s Covid-19. Seveda pa je že predhodna kronična bolezen ledvic veliko dodatno tveganje za akutno poškodbo.

Presenetljiv nabor simptomov pri bolnikih s koronavirusom pa se osredotoča na možgane in centralni živčni sistem. Zdravniki poročajo, da so opazili bolnike z encefalitisom, s hiperreakcijo simpatičnega živčnega sistema, simptomatiko  zaznano predvsem po travmatični poškodbi možganov. Nekateri bolniki izgubijo zavest, drugi doživijo kap, mnogi poročajo, da izgubijo vonj. Zato se zdravniki sprašujejo, če morda okužba z virusom zmanjša refleks možganskega debla, ko je prizadeto s pomanjkanjem kisika. In tu naj bi bila še ena od možnih razlag, zakaj nekateri bolniki kljub izmerjenemu nevarno nizkemu  nivoju kisika v krvi, nimajo značilnega dihanja. Receptorji ACE2 so prisotni v možganskem deblu. Še vedno pa ne vedo, kako virus prodre v možgane in poseže v receptorje. Domnevajo sicer, da bi koronavirus lahko prodrl v nevrone in povzročil encefalitis. To nakazuje tudi opisan primer raziskovalcev na Japonskem, ki so poročali o sledeh novega koronavirusa v cerebrospinalni tekočini okuženega pacienta. Pri njem sta se razvila menigitis in encefalitis, kar kaže, da lahko virus prodre tudi v centralni živčni sistem.

Vendar, poudarjajo raziskovalci, možgane lahko poškodujejo tudi drugi dejavniki.  “Citokonska nevihta” lahko povzroči otekanje možganov, nagnjenje k strjevanju krvi pa lahko sproži možgansko kap.  Nevrologinja Sherry Chon z Univerze v Pittsburghu je začela z organizacijo svetovnega konzorcija, kamor je vključenih že 50 centrov za pridobivanje nevroloških opažanj obolelih pacientov s Covid-19. Dolgoročno bi  tako pridobili dovolj podatkov, da bi lahko bolj razumeli vpliv virusa na možgane in živčni sistem.

Ko pa so zdravniki pri pacientih z gastrointestinalnimi obolenji odkrili okužbo z virusom Sars-Cov-2, so domnevali, da lahko okuži tudi sluznico spodnjega prebavnega trakta, kjer je prav tako veliko receptorjev ACE2. V kar 53% vzorcev fecesa pacientov so namreč našli virusno RNA. Poročila tudi navajajo, da ima približno 20% pacientov zajetih v študijo tudi drisko, vendar ti simptomi niso na seznamu simptomov Covid-19, zato lahko primeri ostanejo neodkriti. Ni pa še trdnih dokazov, da bi bile fekalije pomemben prenašalec.

Opisana simptomatika pa se z navedenimi primeri in opažanji ne zaključi.  Raziskovalci bodo v  prihodnjih  letih  gotovo  izostriti sliko dosega virusa Sars-Cov-2, saj znanost izjemno hitro napreduje, zato je uspešno spopadanje z njim vedno večje.

Celoten članke najdete tukaj: https://www.sciencemag.org/news/2020/04/how-does-coronavirus-kill-clinicians-trace-ferocious-rampage-through-body-brain-toes 

 

Foto: ijbs.com

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *