Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 6.07.15 in Inštituti, Podjetništvo, Svet, Video

Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije

Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije

Svetovni slovenski kongres (SSK) je pripravil, že drugo po vrsti, srečanje slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. Srečanje, ki je potekalo na Institutu Jožef Stefan, je množici obiskovalcev ponudilo vpogled o motivih za delo in študij na tujih univerzah ter inštitutih, o možnostih vračanja v domovino in izkušnjah pri zaposlovanju doma. Na to temo se je zvrstilo tudi več okroglih miz, posebna pozornost pa je bila namenjena tudi omizju, kjer so predstavniki slovenskih podjetih govorili o prizadevanjih iskanja dobrih, izobraženih kadrov, s katerimi bi lahko slovensko podjetje ustvarilo globalno kariero.
V uvodnem nagovoru je dr. Boris Pleskovič, predsednik SSK poudaril, da sta študij in delo v tujini za vsakega mladega koristna, mladi dobijo nove izkušnje, znanje, širijo si obzorje, znebijo se občutka majhnosti in navežejo stike za kasnejše poslovno sodelovanje. Ustvariti pa je potrebno pogoje doma, da se bodo ti izobraženci vrnili, da bodo z “novim znanjem prispevali k razvoju Slovenije na znanstvenih, podjetniških in strokovnih področjih. … sicer bodo naše najboljše kadre z veseljem pograbile druge države, ki se zavedajo pomena znanja in vrhunskih kadrov za uspešen razvoj.”

Tudi predstavnica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Nadja Skale je posebej poudarila, da je “kroženje možganov” ena od glavnih starteških usmerite Urada, ki ima prvenstveno povezovalno vlogo in mladi raziskovalci iz tujine ne bodo več del problema, pač pa del rešitve. Prav zato se z letošnjim letom Urad še bolj aktivno posveča sodelovanju z mladimi Slovenci doma in po svetu, z ustanovitvijo novega spletnega portala pa želijo spodbuditi mreženje mladih z gospodarstvom, znanostjo, javnim in zasebnim sektorjem. Pomen kroženja možganov, nabiranje izkušenj, širjenje obzorja in navezovanje stikov, je kot prednost pri mladih poudaril tudi Thomas J. Brandi, častni konzul v Kaliforniji in predsednik American Slovenian Education Foundation.

Na II. Konferenci slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, je v uvodnem predavanju prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) orisal pestrost raziskovalnega dela na Institutu in mednarodno sodelovanje, ki ga na zavidljivi ravni že vrsto let vzdržuje in vse bolj krepi z vrhunskimi raziskovalci. Zgovoren je samo podatek, da izvede okoli 400 mednarodnih projektov letno, med pomembnejšimi so evropski projekti v sedmem in osmem (Obzorje 2020) okvirnem programu. Tako ne čudi, da je Institut daleč največji izvajalec evropskih projektov v Sloveniji in tudi med najboljšimi celo v Evropi. Med njegove najpomembnejše partnerje sodijo raziskovalni inštituti in univerze v Nemčiji, Franciji, na Japonskem in v ZDA, tesno sledijo tudi organizacije v Avstriji, Italiji in Veliki Britaniji. Razumljivo, saj izvaja vrhunske raziskave in razvoj tehnologij, kot so nanotehnologije, novi materiali, biotehnologije, tehnologije vodenja in proizvodnje, komunikacijske tehnologije, računalniške in tehnologije znanja, pa tudi okoljske in reaktorske tehnologije. S pestrostjo raziskav je Institut postal edino multi disciplinarno raziskovalno središče v Sloveniji. Ob tem si prizadeva vključevati slovensko gospodarstvo v evropske projekte, kar odpira gospodarstvu dostop do najnovejših tehnologij ter mreženje.

Ker je temeljna dejavnost Instituta izvajanje vrhunskih znanstvenih in razvojnih raziskav, so v postopkih izvolitev za raziskovalne nazive vpeljali obvezno študijsko izpopolnjevanje v tujini, ki mora obsegati najmanj eno šolsko leto. Mlajši raziskovalci tako pridobivajo nova znanja in hkrati vzpostavljajo čvrstejše vezi s kolegi v tujini, saj je v akademskem okolju osebni stik pogosto najpomembnejši. IJS je že zaradi narave dela samega močno vpet v univerzitetno izobraževanje. Tesno sodeluje z Univerzo v Ljubljani, je soustanovitelj Univerze v Novi Gorici in Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Že podatek, da je 230 raziskovalcev Instituta habilitiranih na različnih visokošolskih ustanovah v Sloveniji in tudi v tujini, pove, kakšen možganski kapital je skoncentriran na tem največjem in napomembnejšem znanstveno-raziskovalnem Institutu.

Kot drugi uvodni predavatelj na II. Konferenci slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, je nastopil dr. Jernej Barbič, izredni profesor računalništva na Univerzi v Južni Kaliforniji v Los Angelesu. Dr. Barbič se je po doktoratu na Carnegie Mellon University izpopolnjeval še kot post-doktorski raziskovalec na Tehnološkem Inštitutu v Massachusettsu (MIT). Raziskovalno se ukvarja z računalniško grafiko, animacijo, vizualnimi efekti za film, mehaniko, metodo končnih elementov in numerično matematiko. Za svoje delo je prejel več mednarodnih nagrad, najvidnejših 35 inovatorjev na svetu mlajših od 35 let, nagrada NSF CAREER, nagrada ameriške fundacije Sloan in nagrada japonske fundacije Okawa. Za svoj prispevek k filmu The Hobbit je prejel omembo v odjavni špici filma. Dr. Barbič je tudi podpornik odprtokodnega programiranja, javno in zastonj pa je objavil tudi obsežno programsko knjižnico Vega FEM za simulacijo gibanja prožnih teles in jo poimenoval po slovenskem matematiku Juriju Vegi.

V svojem predavanju z naslovom “Hitra fizika v računalniški grafiki in animaciji”, je govoril o hitri simulaciji dinamičnih sistemov, ki jih fizikalno sicer razmeroma dobro razumemo, natančna simulacija pa je računsko nepraktična. Nujna pa je na več področjih znanosti in tehnologije, kot so simulacije v medicini, računalniški animaciji in filmu, strojništvu, računalniških igrah itd. Predstavil je delo na področju simulacije prožnih teles s pomočjo metode končnih elementov in opisal praktično uporabo pri animaciji gibanja rastlin in detekciji trka med predmeti s kompleksno geometrijo. Matematična osnova za te predstavljene rezultate pa je tako imenovana “redukcija modela”, kar je tudi področje njegovega raziskovalnega dela.

Glede vračanja raziskovalcev in profesorjev s tujih priznanih univerz v Slovenijo, pa vidi kot glavno oviro obstoječi sistem habilitacije. Ta je pogosto predolg in ne upošteva vsega akademskega dela in nazivov na tujih univerzah posameznih kandidatov. zato predlaga pristojnim institucijam, da spremenijo habilitacijski postopek priznavanja akademskih kvalifikacij predvsem za mednarodno ugledne univerze.

V okviru II.Konference slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, se je odvila tudi zanimiva razprava v okviru okrogle mize, kjer so mladi razpravljali o vprašanju, zakaj sploh odhajati na študij ali delo v tujino. Odgovori vsekakor niso enostavni, problemi so kompleksni, a so skoraj vedno že v začetku povezani s financami, je na osnovi lastnih izkušenj izrazil Igor Cesarec iz New York University. Ta vprašanja Cesarec dobro pozna, saj se že več kot deset let ukvarja s povezovanjem slovenske skupnosti v tujini s poudarkom na mladih in izobraženih. Zato je tudi pobudnik, soustanovitelj in predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev. Nekatere možnosti štipendiranja sta pojasnila Peter Rožič, ASEF-American Slovenian Education Foundation in Katja Cankar iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij. Izjemno pozitivne vtise magistrskega študija na Univerzi Harvard je strnila Mojca Nadles, pravnica, ki je odločena, da bo obogatena z novimi znanji in izkušnjami iniciatorka nekaterih sprememb tudi v Sloveniji. Alen Krajnc, ki študira medicinsko in biološko kemijo na University of Nottingham pa opozarja in svetuje, katera vprašanja si mora vsak, ki odhaja na študij v tujino, zastaviti, kako izbirati študijsko smer, kako priti do pravih informacij o sprejemu na univerzo, kakšne so možnosti štipendiranja itd. Predvsem pa poudarja, ….”sanje se uresničijo z delom ter tistim ljudem, ki zmorejo in znajo.˝ Patrik Gubeljak, ki študira fiziko na Imperial College London, je v svoji predstavitvi posebej poudaril nekatere vidike glede študija v Veliki Britaniji. Nanizal je sam postopek prijave na izbran študij, kjer vpisni postopek na dodiplomski študij poteka preko sistema UCAS. Nekatere univerze zahtevajo tudi posebne intervjuje s kandidati, za nekatere študijske smeri pa so potrebni tudi pisni sprejemni izpiti, kot UKCAT ali BMAT za medicino. Jaka Škapin študira na London Centre of Contemporary Music in pravi, da… “odhajanje v tujino ni problem, to je nujno za vsakega mladega posameznika, ki želi videti in vedeti več, pa najsi bo to za teden, mesec ali leto”. Sofija Djelić pa je študij v tujini združila z vrhunskim športom. Zaradi plavanja je kot športnica še kot gimnazijka sprejela ponudbo University of Hawaii at Manoa s polno štipendijo. Kot športnica ima poseben program na univerzi, vse skupaj pa poteka v skupinskem navdušujočem ozračju . In čeprav …”je treba garati za vse, je ob koncu dneva vse vredno in se pozabi na težke čase in te naredi močnejšega za naslednjič”. Alja Poklar, ki študira na University of Connecticut, je odšla na študij kot navdušena igralka ženskega nogometa. Prejela je polno štipendijo in tako ob študiju po programu “legal studies” zastopala barve univerzitetne ženske nogometne reprezentance. Zdaj kot študentka prva niza prednosti, ki jih daje omenjeni študij. Veliko gradiva za premišljevanje, izjemen odnos profesorjev do študentov, ustvarjanje spodbudnega vzdušja v predavalnici, kjer ti niti ne pride na misel, da ne bi aktivno sodeloval in izpoljnjeval študijskih obveznosti. Že nekaj let študija ji je dalo znanje, s katerim se je zelo dobro znašla na praksi v poletnih mesecih v eni od slovenskih odvetniških pisarn.

Foto: SSK

Video: Igor Domijan

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *