Lenart Kučić, novinar in kolumnist: Pojav lažnih novic je treba razumeti kot herpes
Minulo leto je bilo ob političnih dogodkih mednarodnih razsežnosti zaznamovano tudi kot obdobje brez verodostojnih dejstev. Gre za pojav, imenovan »post-faktično, post-truth«…, ki je v ospredje postavil dvom o vsakem in vseh avtoritarnih virih informacij. Njihova verodostojnost se je preizkušala z nasprotnimi dvomljivimi dejstvi, katerih viri so lahko problematični. Ta pojav je značilen predvsem za spletne medije, ki brez časovnih zamikov omogočajo bliskovito širjenje informacij. Je bil tak razvoj pričakovan, je presenetil klasične, tradicionalne medije? Kaj lahko pričakujemo od nadaljnjega razvoja medijskega polja in kako vzpostaviti ponovno zaupanje v kredibilnost informacij? Ta vprašanja pojasnjuje dober medijski poznavalec Lenart Kučić, eden najuglednejših novinarjev z obsežnim opusom znanja in izjemni analitik družbenega dogajanja. Je novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela, novinarsko se je izpopolnjeval na londonskem Guardianu, študijsko pa na univerzi Goldsmiths, kjer je z odliko tudi magistriral.
Kučić vedno išče raziskovalne teme na presečišču tehnologije, medijev in družbe. Piše predvsem za Sobotno prilogo, njegova besedila pa beremo tudi v knjigah in zbornikih. Zelo je dejaven v novih medijskih platformah, kjer ga spoznava in ceni predvsem mlajša, študentska populacija. Mnogi ga poznajo po mreži podkastov Marsowci, kjer kot ustanovitelj s sodelavci pripravlja oddaji o branju in fotografiji. Raziskuje področje medijskega lastništva in medijske politike, izdelal je prvi zemljevid medijskega lastništva v Sloveniji in sodeloval pri več medijskih projektih. Je dober poznavalec področja telekomunikacij in internetne politike, zato tudi dobro razume spremembe v medijih, ki so posledica konvergence informacijskih in medijskih tehnologij. Prav zato lahko loči med naključnimi spletnimi fenomeni in trajnejšimi družbenimi, političnimi in poslovnimi spremembami. Ob spoznavanju različnih področij ima Kučić tudi dober uvid na polje komuniciranja znanosti. Brez tega, pravi, se ni mogoče učinkovito upreti širjenju lažne znanosti in kulturi strahu.
»Post-faktični« pojav je sprožil v medijskih in poslovnih odločitvah razmislek o ukrepih kot rešitev pri popačenju medijskega prostora. Kučić analizira ideje o uvajanju tako imenovanih virtualnih medijskih asistentov in jezikovnih modelov komunikacije človeka in računalnika. Bi bili s tem ogroženi neodvisni mediji, ki lahko postanejo kolateralna škoda? Ko govori o spremembah na medijskem trgu, poudarja, da bi morali regulatorji odpraviti največje nepravilnosti, zaradi katerih manjši ponudniki s kakovostnimi vsebinami nimajo možnosti preživetja. Posledično državljani ne bodo več dobili kakovostnih informacij in preverjenih dejstev. Kakovostno novinarstvo pa je javna dobrina, tako kot zdravstvo, šolstvo, znanost, poudarja Kučić.
