Pages Menu
Categories Menu

Posted on 23.11.20 in Svet

Majhno nemško biotehnološko podjetje BioNTech – globalni igralec

Majhno nemško biotehnološko podjetje BioNTech – globalni igralec

Težko pričakovana sporočila, da je raziskovalcem zdaj že uspelo narediti cepivo, ki naj bi nas  rešilo ene največjih pandemij v zadnjem stoletju, pandemije Covid-19. Pot seveda ni bila lahka tudi zaradi časovnega pritiska na znanstvenike. Prvemu, ki je uspelo ustvariti cepivo proti koronavirusu v zahodnem svetu, je bilo nemški BioNTech, biotehnološko podjetje s sedežem v Mainzu. Kot poorča nemški Der Spiegel, je podjetje zdaj tudi na seznamu svetovnih miljarderjev, vendar se lastnik  Uğurj Şahin v pisarno še vedno vozi s kolesom. Vsekakor je zgodba vredna razmisleka, saj pokaže, kako je  v najbolj industrijsko razviti državi v Evropi težko priti do investicij v visokotehnološko podjetje, kakšno je BioNTech. In malo je podjetij, ki jim je uspelo izstreliti se na svetovni oder tako hitro, kot je to uspelo BioNtechu. Njihovo cepivo je v kliničnih preizkušanjih pokazalo več kot 90% učinkovitost in leto 2020 se zaradi napovedi BioBTecha  lahko konča z novim upanjem.

Cene delnic so se po objavi začasnih rezultatov povečale, virologi pa so izražali navdušenje. In zdi se, da je Nemčija, ki slovi po svoji starajoči se industriji, vendar  pokazala svetu, da je vzpona še vedno sposobna doseči.

Toda kaj je omogočilo ta uspeh? Bo BioNTech na koncu postal zmagovalno nemško podjetje? Ali pa bodo drugi spet zaslužili velik denar? Najbolj znana podjetja v Nemčiji so bila ustanovljena pred desetletji. Edino relativno mlado podjetje z indeksom DAX modrih čipov, ki je resnično globalni igralec, je SAP, programsko podjetje, ustanovljeno leta 1972. Nemčija je morda še vedno ena izmed vodilnih držav na svetu na področju znanstvenih raziskav, toda večina raziskav se ne spremeni v globalne poslovne priložnosti.

To je morda najbolj očitno na področju biotehnologije, ki je bila v zadnjih desetletjih najbolj v vzponu.  Vendar so vlagatelji menili, da so pri tem tveganja previsoka. Ali BioNTech zdaj ponuja dokaze, kako lahko veliko idejo spremenimo v veliko podjetje?

Odgovor na ta vprašanja ni odvisen samo od uspeha podjetja BioNTech pri razvoju cepiva proti koronavirusu. Podjetje ni le razvijalec cepiv niti niti klasično farmacevtsko raziskovalno podjetje. Namesto tega deluje na povsem novi tehnološki osnovi. Če bodo raziskave uspele, bo to revolucija v medicini: prva podjetja, ki bodo razvila terapije, ki temeljijo na tej tehnologiji, bi lahko postala svetovne korporacije.

Za medicinsko industrijo bi bilo to primerljivo z Googlom, Amazonom in Facebookom, ki so podjetja  za komunikacijo in trgovino: motnja.

“Vidimo se kot inženirji imunosti,” je Şahin dejal tik pred objavo študije o učinkovitosti cepiva. “Imunski sistem želimo usmeriti, da nas zaščiti pred nekaterimi boleznimi.” Şahin se še vedno vidi   predvsem kot znanstvenik.Podjetniška vloga je bolj nujno zlo – ker so akademske raziskave ponavadi prepočasne, preslabo financirane in preveč omejene.

BioNTech je že vrsto let dobro znan v strokovnih krogih, saj je zadnje desetletje delal na terapijah z mRNA. RNA je bistvena sestavina človekove biologije, ki služi kot sporočilo, ki prenaša gradbena navodila iz celičnega genoma v tovarne beljakovin. Če lahko sintetizirate mRNA in jo vnesete v celice, lahko neposredno vplivate na dogajanje v telesnih celicah. Možne aplikacije so številne in pomembne. Ko se naučimo, kako programirati te celične sele (poštarje), jih bo teoretično mogoče uporabiti za posredovanje vseh vrst navodil, naj sproži imunski sistem proti virusom ali T-celicam ukaže napad na določen rakasti tumor.

Kot tak ima BioNTech v razvoju približno 20 zdravil v nasprotju z dvema ali tremi, ki so standardna za biotehnološka zagonska podjetja. Verjetnosti so velike, da bo podjetje več kot le enkratno čudo. Če bi tehnologija delovala po načrtih, bi bilo število možnih področij uporabe ogromno. BioNTech lahko postane podjetje za podlage, nekakšen biotehnološki Google.

Do zdaj je bilo znano predvsem po delu, ki ga je opravilo pri raziskavah raka. To je pravzaprav glavna posebnost Uğurja Şahina in Özlema Türecija, glavnega zdravnika podjetja. Şahin in Türeci, ki sta bila poročena zadnjih 18 let, sta mednarodno priznana onkologa in sta skupaj razvila uspešna eksperimentalna zdravljenja. Svoje prvo biotehnološko podjetje sta prodala japonski farmacevtski družbi za 422 milijonov.

BioNTech je v mednarodni znanstveni skupnosti zaživel prvič  leta 2017. Podjetje je razvilo prilagojeno cepivo proti raku, ki je bilo nato testirano na 13 visoko tveganih bolnikih, ki trpijo za melanomom. Leta 2017 je postalo jasno, da je bila po skoraj dveh letih večina pacientov še vedno brez tumorjev.

Težava je v tem, da so nove biotehnologije drage in zapletene. Testiranje novega raziskovalnega pristopa zahteva lahko nekaj sto milijonov evrov, da se spremeni v poseben izdelek, na primer zdravilo ali terapijo. Takšen denar nudijo le zasebni vlagatelji ali močni kapitalisti – natanko tisti vlagatelji, ki so se v Nemčiji običajno izogibali biotehnologiji.

To ni polje za plahe vlagatelje. Biotehnologija je izjemno zahtevna, težko se je prebiti na trg, je kapitalsko zahtevna in vključuje največja tveganja. Stopnja popolne odpovedi je visoka.

Kljub temu naložbe v biotehnologijo v ZDA in vse pogosteje na Kitajskem, naraščajo. Veliko število skladov, bank in specializiranega tveganega kapitala na prizorišče črpa milijarde, ki jih poganjajo digitalizacija, umetna inteligenca. Nove tehnologije, kot je orodje za urejanje genov CRISPR, so ustvarile številna podjetja, ki so danes vredna milijarde.

Po drugi strani pa so v Nemčiji zasebni pokrovitelji tisti, ki ohranjajo nemško biotehnološko industrijo na površju. Strogo gledano, obstajajo trije glavni vlagatelji: soustanovitelj SAP-a Dietmar Hopp, ki financira biotehnološko podjetje CureVac iz Tübingena in je trenutno drugo nemško upanje za dobavo cepiva proti koronavirusu. Obstaja tudi družina Oetker, ki slovi po liniji zamrznjenih pic in druge hrane Dr. Oetker. Že leta 2003 je Roland Oetker v encimski zagon Evotec vložil nekaj milijonov evrov. Dvojčka Thomas in Andreas Strüngmann pa sta  ustanovitelja nemškega farmacevtskega podjetja Hexal in prva vlagatelja, ki sta ju zanimala Şahin in Türeci. Leta 2008 sta v BioNTech vložila 150 milijonov evrov.

Brata sta še vedno največja delničarja družbe s sedežem v Mainzu prek družinskega holdinga. Ob trenutni borzni ceni je njihov delež verjetno vreden okoli 10 milijard evrov, tako da je skupna neto vrednost bratov ocenjena na 17,3 milijarde evrov. Thomas Strüngmann je prosil novinarje, naj ga opisujejo kot podjetnika in ne kot milijarderja. Ne mara opozarjati nase. Kljub temu ne skriva ponosa nad uspehom cepiva. “Večina ljudi še vedno ne razume, kaj to pomeni,” pravi. Verjame, da bo cepivo, imenovano BNT162b2, na voljo zelo kmalu. “Pričakujem, da bo cepivo proti koroni na voljo do konca tega leta ali v začetku prihodnjega.” Nato izreče citat, ki ga pripisuje nekdanji ameriški državni sekretarki Madeleine Albright: “Verjamem, kar upam.”

Strüngmann svojo zgodnjo zavezanost podjetju BioNTech pojasnjuje, da ga spodbuja  naložbena logika. “Pred trinajstimi leti sva z bratom Andreasom imela občutek, da želimo uresničiti sanje o zdravljenju raka,” pravi.

Helmut Jeggle vodi posel bratov. Jeggle, ki ima MBA, je že prej delal v Hexalu, zdaj pa je predsednik nadzornega sveta pri BioNTechu in skupaj z ekipo upravlja več milijard EUR bogastva Strüngmannovih. Tveganje, ko sta ga dvojčka prevzela z BioNTechom leta 2008, opisuje: “Takrat smo imeli pet ali šest takšnih naložb. BioNTech je prišel do cilja. Z drugimi podvigi nismo bili tako uspešni.”

To ni samo osebna zgodba o uspehu bratov, ampak tudi tista, ki drugim investitorjem pošlja sporočilo: v Nemčiji vam ni treba vedno vlagati izključno v strojništvo.

Toda zgodba o uspehu  delno odkriva, kako slabo je Nemčija strukturno opremljena za preoblikovanje znanstvenih idej v globalne izdelke. Tudi  BioNTech brez partnerjev ne bi prišel tako daleč, kljub finančni podpori Strüngmannovih in prvi javni ponudbi v ZDA oktobra lani. Podjetje s sedežem v Mainzu zelo dobro raziskuje, njegovo osebje pa nima velikih izkušenj s testiranjem, proizvodnjo, označevanjem in distribucijo v velikem obsegu. V Nemčiji pa ni moglo najti partnerja, ki bi zapolnil te dejavnosti, zato je BioNTech spomladi združil moči z ameriškim farmacevtskim gigantom Pfizer. V okviru dogovora naj bi nemško podjetje zagotovilo raziskave in cepivo, ameriško podjetje pa je stopilo k upravljanju stvari, ko so se začela klinična preskušanja.

Pfizer bo na začetku nosil polovico razvojnih stroškov za BNT162b2, če bo uspel, pa bo BioNTechu plačal 748 milijonov dolarjev. Analitiki pričakujejo, da si bosta obe družbi delili izkupiček od prodaje cepiva, ki je bila za leto 2021 ocenjena na 10 do 15 milijard dolarjev.

V industriji stvari pogosto delujejo takole: inovacije prihajajo iz majhnih raziskovalnih podjetij, farmacevtske družbe, kot so Roche, Novartis ali Pfizer, se nato pridružijo kot partnerji ali  odkupijo manjša  biotehnološka podjetja.Toda niti ena izmed 10 največjih svetovnih farmacevtskih družb, nima sedeža v Nemčiji.

Ustanovitelj BioNTecha Şahin si zagotovo želi to spremeniti. Njegov cilj je “zgraditi veliko evropsko farmacevtsko družbo”, kar je bil njegov cilj že od samega začetka. Za to pa potrebuje veliko denarja . Tveganega kapitala.

Klaus Hommels, ugledni nemški vlagatelj s sedežem v Švici, meni, da je to jedro problema v Nemčiji. “Uspeh podjetja BioNTech kaže, da v Nemčiji ne manjka strokovnega znanja in podjetnikov,  manjka pa kultura trga kapitala. Finančnikov s tveganim kapitalom skorajda ni. Podjetja, kot je BioNTech, so prisiljena to iskati v ZDA. “

Hommels pravi,  da se mora Nemčija spremeniti in ponuja nekaj nasvetov. “Nemška zvezna vlada bi morala uspeh podjetja BioNTech izkoristiti kot priložnost za ustanovitev biotehnološkega grozda, ki se razteza med Heidelbergom in Mainzom. Enako se je zgodilo v Silicijevi dolini, kjer je ameriška vlada zagotovila zagonsko financiranje.”

Zdaj se zdi, da se je vlada v Berlinu naučila ceniti biotehnologijo kot posledico koronavirusa. Junija je  pridobila 23-odstotni delež za 300 milijonov evrov v tübingenskem raziskovalnem podjetju CureVac, ki se ukvarja tudi z rešitvami mRNA. Gospodarski minister Peter Altmaier je govoril o “velikem pomenu industrijske politike” vladnih naložb.

Dolgoročno pa so državne podpore v veliki meri simbolične vrednosti. Obetavna podjetja, kot sta BioNTech in CureVac, potrebujejo milijarde evrov financiranja, ki jih lahko zares pokrijejo le zasebni vlagatelji ali industrijski partnerji.

V BNT162b2 so stvari za BioNTech razmeroma preproste: cepivo je nujno potrebno in države bodo pripravljene kupiti redko dobrino.

Vendar, se lahko podjetja, kot sta BioNTech in CureVac  obdržita v konkurenci z Big Pharma?  To je nekoliko podobno računalniški igri. Če osvojite prvo stopnjo, se druga stopnja začne takoj. Na  drugi stopnji se  verjetno odpira več milijard evrov vreden trg za verjetno največje farmacevtsko podjetje v prihodnjih desetletjih: nova zdravila za boj proti raku.

Da bi  imeli priložnost, bodo morali imeti izdelki BioNTech edinstven trg, ker bodo  prva izbira pri zdravljenju določene vrste raka. Podjetje ne bo shajalo z dobronamernimi pokrovitelji in prihodki od cepiv, konkurenti imajo namreč zelo globoke žepe.

Vzemimo ameriško podjetje Moderna. V prihodnjih dneh bo predstavilo prve vmesne rezultate o učinkovitosti lastnega cepiva proti koronavirusu, ki temelji tudi na tehnologiji mRNA in  tako kot BioNTech tudi Moderna želi postaviti osnovo, platformo.  Od ustanovitve pa je bilo podjetje  zasuto z denarjem ameriških vlagateljev. Pred pandemijo mu je  dejansko uspelo pritegniti 10-krat več kapitala kot  konkurentu BioNTechu v Nemčiji.

 

Celoten članek je dosegljiv na: https://www.spiegel.de/international/business/biontech-a-small-german-biotech-company-hopes-to-make-the-leap-to-global-player-a-ad8f3b3c-96bb-4f71-b18b-0419f333f744?sara_ecid=nl_upd_1jtzCCtmxpVo9GAZr2b4X8GquyeAc9&nlid=bfjpqhxz

Foto: Wikimedia/CDC

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *