Matematični model raziskovalcev Biotehniške fakultete (BF UL) za simulacijo živčnih signalov zaznave slike pri živalih

Raziskovalci z japonske podiplomske univerze Sokendai in sodelavca iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL, dr. Marko Ilić in izr. prof. dr. Gregor Belušič, oba s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo, so analizirali živčno vezje, ki je podlaga za izjemne čutilne sposobnosti metulja. Prof. dr. Gregor Belušič je pojasnil: »Japonski lastovičar Papilio xuthus velja za žival z najbolj natančnim barvnim vidom, ki temelji na štirih osnovnih barvah. Metulj je tetrakromat, valovne dolžine svetlobe pa razločuje na 1 nanometer natančno, s čimer presega sposobnosti človeškega vida.«

S kombinacijo konektomike, elektrofiziologije in numeričnega modeliranja so razvozlali živčno mrežo na položaju med mrežnico in prvim možganskim režnjem metulja, ki lastovičarju omogoča natančen barvni vid. Dr. Marko Ilić pa je pojasnil:  »Temeljna raziskava predstavlja preboj pri razumevanju čutilnih zaznav, vedenja in kognicije živali ter v okviru nevroznanosti iz katere črpajo nevrologija, psihologija, psihiatrija, umetna inteligenca, inženirske in druge vede.«

Rezultate večletne raziskave so japonski in slovenski raziskovalci objavili v reviji Current biology (IF =10.834), v članku z naslovom »Konektom lamine razkriva vezje za zgodnje procesiranje barv v vidni poti pri metulju / Connectome of the lamina reveals the circuit for early color processing in the visual pathway of a butterfly«.

Foto: BF UL