Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 9.08.19 in Svet

Medikalizirana družba

Medikalizirana družba

V izhodišču obsežne in signifikantne študije doktorski raziskovalec Zola Carr, ki  na Univerzi Columbia proučuje  razvoj eksperimentalnih možganskih vsadkov za psihične motnje, na primeru “epidemije opioidov”, razglašene pred dvema letoma v Zduženih državah, analizira vzroke, ki so povezani s kompleksnim nizom družbenih in zgodovinskih dejavnikov. Ti zajemajo pojavnosti od kronične revščine v postindustrijskih podeželskih mestih, umikom, oziroma zmanjšanjem socialnih storitev, nenehnemu  zniževanju plač, propadanju infrastrukture, pa vse do korumpiranih farmacevtskih oligopolov, ki so subvencionirali zdravnike, da so predpisovali protibolečinska zdravila. Strategija za spopadanje z “epidemijo” je temeljila na dolgoletnem dvostranskem soglasju, ki razume odvisnost množic v revnih skupnostih kot izraz nacionalne krize duševnega zdravja. Ta izraz je postal nedotakljiv v vseh niansah političnega spektra. Avtor skozi analizo politične zgodovine lepo pojasni institucionalizacijo tega konsenza, kar je zahtevalo kompleksno usklajevanje  med medicinskimi avtoritetami in mogočnimi industrialci, ki so podprli njihove pobude.

“Izum psihiatrije v začetku dvajsetega stoletja je spodbudila potreba po iskanju idioma, v katerem bi se lahko socialni problemi obravnavali kot zdravstvene težave, ki jih najbolje prepoznavajo in lajšajo znanstveniki. In če je jezik psihiatrije in duševnega zdravja zasnovan tako, da ponudi konceptualno in razlagalno zdravilo kroničnemu obupu današnje “nove pozlačene dobe”, lahko sklepamo, da je bil izumljen med osupljivo neenakostjo bogastva že v “prvi pozlačeni dobi.” “Zamisel je komajda samoumevna”, nazorno pojasni Carr. “Psihiatrija si je namreč do leta 1930 zagotovila institucionalizacijo kot verodostojno medicinsko specializacijo. Številne organizacije so se združile v zvezne in državne agencije, ki so jih vodili znanstveniki z močno finančno podporo Rockefellerja. Postavljen je bil konsenz o novi znanosti.”

Ne preseneča pa, pravi Carr, da sedanji čas, zaznamovan prav tako z velikimi razlikami neenakosti v bogastvu, povzroča novo psihiatrično ofenzivo. Trenutna strategija vsebuje novo diagnostično paradigmo, ki vztraja, da je duševna motnja v osnovi biološka bolezen. Avtor zato izrecno poudarja, da mora sodobna levica zavrniti razprave, da so skupna vprašanja duševnega zdravja bodisi zgolj biološka, bodisi zgolj krivda posameznika. Vendar mora obstajati previdnost glede pasti, v katero je antipsihiatrija padla v 70-ih in 80-ih letih pri zavračanju veljavnosti psihiatrije tudi za hude duševne motnje. Ne sme pa se spregledati možnosti obrnjene napake, da bi sprejeli psihiatrično paradigmo za vse čustvene ali duševne stiske.

Povezava do celotnega članka: https://jacobinmag.com/2018/08/mental-health-psychiatry-class-struggle

Foto: José / Flickr

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *