Mednarodna konferenca fizike visokih energij – LEPTON PHOTON 2015
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 17. do 22. avgusta 2015 potekala 27. Mednarodna konferenca fizike visokih energij, t. i. LEPTON PHOTON 2015. Gre za najpomembnejšo konferenco na področju fizike visokih energij, ki so jo v prejšnjih letih gostile Švedska, Južna Koreja, Nemčija, Indija in ZDA, tokrat pa bo gostiteljica Slovenija; organizacija te konference, ki bo Ljubljano za teden dni spremenila v svetovno prestolnico fizike osnovnih delcev, je veliko priznanje vlogi, ki jo imajo slovenski raziskovalci na tem področju znanosti.
Konferenca LEPTON PHOTON 2015 bo predstavila najnovejše najpomembnejše znanstvene dosežke na področju eksperimentalne in teoretične fizike delcev, astrofizike in kozmologije, hkrati pa tudi načrte za bodoče raziskovanje na teh področjih. Gre za izredno živahno in propulzivno področje znanosti, ki je v zadnjih sedmih letih prineslo kar dve Nobelovi nagradi za fiziko. Strokovna javnost še posebej z zanimanjem pričakuje zadnje rezultate z Velikega hadronskega trkalnika LHC v CERNu, ki je po dveletnem premoru letos spomladi ponovno pričel z delovanjem. Na konferenci pričakujemo med drugim novice o iskanju novih delcev, študiju lastnosti Higgsovega bozona, preučevanju temne snovi in razvoja zgodnjega vesolja.
Posebnost konference je program http://lp2015.ijs.si/program, ki je sestavljen izključno iz vabljenih, plenarnih predavanj uveljavljenih raziskovalcev na posameznih področjih. Med predavatelji in obiskovalci bodo tako najslovitejša imena, kot so: eden izmed medijsko najbolj izpostavljenih fizikov na svetu prof. John Ellis, avtor teorije o bliskovitem oz. inflacijskem razvoju vesolja prof. Alan Guth, direktor CERNa prof. Rolf-Dieter Heuer, direktor KEKa prof. Masanori Yamauchi, bodoča direktorica CERNa prof. Fabiola Gianotti, direktor inštituta JLab Hugh Mongomery, vodja slovenskih znanstvenikov v CERNu prof. Marko Mikuž, vodja slovenskih znanstvenikov v KEKu prof. Peter Križan in predavatelj na konferenci prof. Borut Paul Kerševan.
John Ellis
Prof. John Ellis je britanski teoretični fizik, trenutno zaposlen na univerzi King’s College v Londonu, ter gostujoči znanstvenik v CERNu. Vrsto let je delal v CERNu, nekaj let je vodil oddelek za teoretično fiziko te mednarodne organizacije, vodilne na svetu na področju fizike osnovnih delcev.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil John Ellis eden najpomembnejših zagovornikov t.i. supersimetričnih teorij, ki predvidevajo obstoj doslej neznanih delcev. Bistveno je pripomogel k razvoju teh teorij, kot tudi teorije strun. Aktiven je bil pri poskusih razvoja teorije kvantne gravitacije.
Objavil je okoli 1000 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, od katerih jih kar 20 sodi v kategorijo »najodmevnejših člankov«, kar pomeni, da so bili citirani več kot 500-krat.
Prof. Ellis je izjemno aktiven tudi na področju popularizacije znanosti, o čemer pričajo številna poljudno-znanstvena predavanja (tekoče govori angleško, francosko, špansko in italijansko), nastopi in intervjuji na televizijah, itd. Eden takih njegovih nastopov je dosegljiv na https://www.youtube.com/watch?v=1nNBZw9Icok
Znan je tudi po anekdoti o t.i. pingvinskih diagramih; gre za tip procesov med osnovnimi delci, ki se dandanes strokovno imenujejo pingvinski procesi. Več o anekdoti na https://en.wikipedia.org/wiki/Penguin_diagram
Prof. J. Ellis je prejemnik visokega odlikovanja britanskega kraljestva za zasluge v znanosti (gre za odlikovanje, katerega najvišja stopnja je t.i. viteštvo, prof. Ellis pa je imenovan za Commander of the Most Excellent Order of the British Empire).
Alan Guth
Prof. Alan Guth je ameriški teoretični fizik, ki je skupaj z Alexeiem Starobinskym in Andreiem Lindejem postavil teorijo inflacije, t.j. modela pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po Velikem poku. Teorija dandanes velja za najverjetnejši način razvoja vesolja, podprt z dostopnimi eksperimentalnimi podatki.
Leta 2014 so vsi trije znanstveniki za svoje delo prejeli Kavlijevo nagrado, ki je namenjena najodličnejšim znanstvenikom na področju astrofizike, nanoznanosti in nevroloških znanosti in je po višini denarne nagrade enakovredna Nobelovi nagradi.
Prof. Alan Guth je trenutno zaposlen na Massachusetts Institute of Technology (MIT) v ZDA. Zanimiv članek o njem in njegovem delu je pred kratkim objavil Boston Globe,
Fabiola Gianotti
Fabiola Gianotti je eksperimentalna fizičarka, bodoča direktorica Evropskega centra za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi. Pred tem je vodila eksperiment ATLAS na Velikem hadronskem trkalniku (LHC) v Ženevi. Pod njenim vodstvom je ta velika mednarodna raziskovalna skupina s pomembno slovensko zasedbo, skupaj s podobno veliko skupino CMS, na istem pospeševalniku leta 2012 odkrila dolgo pričakovani Higgsov bozon, kar je leto kasneje prineslo Nobelovo nagrado za P. Higgsa in F. Englerta.
Fabiola Gianotti ima poleg doktorata na milanski univerzi tudi diplomo iz klavirja na milanskem konzervatoriju. Leta 2012 je bila na naslovnici časopisa Time kot ena izmed finalistov izbora za osebnost leta. http://poy.time.com/2012/12/19/runner-up-fabiola-gianotti-the-discoverer/.
Rolf-Dieter Heuer
Prof. Rolf-Dieter Heuer je direktor Evropskega centra za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi. Heuer je bil pred tem vodja eksperimenta OPAL na elektronsko-pozitronskem trkalniku LEP v Ženevi in znanstveni direktor pospeševalniškega centra DESY v Hamburgu.
Na čelu CERNa je od 1.1.2009, in je tako lahko pomembno prispeval k uspešnemu zaključku priprav na delovanje Velikega hadronskega trkalnika (LHC) ter k izredno uspešnemu prvemu ciklu meritev, ki so prinesle tudi odkritje Higgsovega bozona. Po njegovim vodstvom se je CERN s predelavo pospeševalnika in detektorjev pripravil na drugo serijo meritev na LHC, ki se je začela letos spomladi.
Masanori Yamauchi
Prof. Masanori Yamauchi je direktor japonskega pospeševalniškega centra KEK v Tsukubi. Pred tem je bil znanstveni vodja eksperimenta Belle na elektronsko-pozitronskem trkalniku KEKB v Tsukubi KEK v Ženevi in projektni vodja eksperimenta Belle II. Rezultati meritev pri eksperimentu Belle, pri katerem igrajo vodilno vlogo tudi slovenski znanstveniki, so pomembno prispevali k potrditvi teorije japonskih fizikov M. Kobayashija in T. Maskawe, za katero sta dobila Nobelovo nagrado leta 2008.
Raziskovalni center KEK v Tsukubi je najbolj pomemben japonski institut na področju fizike osnovnih delcev, in eden od najbolj pomembnih na svetu. Ob raziskavah s spektrometrom Belle II ob trkalniku SuperKEKB, bo KEK igral tudi pomembno vlogo pri pripravah na gradnjo velikega linearnega pospeševalnika, ki ga nameravajo graditi na Japonskem.
Hugh Montgomery
Dr. Hugh E. Montgomery je direktor Jeferrson Lab (JLAB), enega osrednjih ameriških raziskovalnih središč na področju jedrske fizike, pospeševalniških tehnologij in fizike delcev, ki leži v zvezni državi Virginia, nedaleč stran od sedeža ameriške CIA. Montgomery je bil pred tem med drugim vodja mednarodne skupine D0 v Fermilab v ZDA, enega od obeh eksperimentov, ki sta odkrila kvark t.
Thomas Jefferson National Accelerator Facility (Jefferson Lab) je eden od sedemnajstih laboratorijev v ZDA, ki jih financira ameriško ministrstvo za energijo. Izvaja osnovne raziskave atomskih jeder. Več o laboratoriju je na voljo na https://www.jlab.org/
Marko Mikuž
Prof. Marko Mikuž je vodja slovenske ekipe pri eksperimentu ATLAS, eksperimentalni aparaturi ob Velikem hadronskem trkalniku LHC, ki je skupaj s podobno raziskovalno aparaturo CMS pred tremi leti potrdila obstoj Higgsovega bozona, to odkritje pa je bilo oktobra 2013 kronano z Nobelovo nagrado za teoretika Petra Higgs in Francoisa Englert. Za Marka Mikuža je to tretji zaporedni projekt v CERNu, po projektih Omicron in CPLEAR. Pri slednjem je skupaj s sodelavci izmeril asimetrijo na obrat časa pri interakcijah med osnovnimi delci. Več na http://www-f9.ijs.si/~mm/Marko_Mikuz_slo.html.
Peter Križan
Prof. Peter Križan je eden od vodilnih znanstvenikov na področju fizike mezonov B. Od leta 2008 do 2013 je bil prvi znanstveni vodja (spokesperson) mednarodne raziskovalne skupine Belle II na elektronsko-pozitronskem trkalniku SuperKEKB. Znanstveno kariero je začel z eksperimentom Omicron v raziskovalnem centru CERN, nadaljeval s poskusi v pospeševalniškem centru DESY v Hamburgu (projekta ARGUS in HERA-B), od 2001 pa vodi slovensko raziskovalno skupino pri projektu Belle. Rezultati meritev pri eksperimentu Belle so pomembno prispevali k potrditvi teorije japonskih fizikov M. Kobayashija in T. Maskawe, za katero sta dobila Nobelovo nagrado leta 2008. Več na http://www-f9.ijs.si/~krizan/pk_slo.html.
Borut Paul Kerševan
Prof. Borut Paul Kerševan bo na konferenci predstavil rezultate iskanj novih delcev na Velikem hadronskem trkalniku LHC. Prof. Kerševan je svojo znanstveno kariero pričel na elektronsko-pozitronskem trkalniku LEP, v zadnjih desetih letih pa so mu zaupali številne odgovorne funkcije pri eksperimentu ATLAS. Prof. Kerševan je profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Institutu Jožef Stefan.
Foto: IJS
