Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 11.02.20 in Inštituti, Univerze

Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

11. februar na Univerzi v Ljubljani že peto leto zapored obeležujejo Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Razveseljivo je, da na Univerzi v Ljubljani na vseh treh stopnjah študija prevladujejo ženske, Slovenija pa se, glede na zadnje podatke Eurostata, po deležu žensk v znanosti med 34 evropskimi državami uvršča na 17. mesto in med 27 članicami Evropske unije na 14. mesto.

Univerza v Ljubljani kot najstarejša visokošolska izobraževalna institucija v Sloveniji nazorno prikazuje preobrazbo slovenske družbe v odnosu do šolanja žensk. V prvem študijskem letu, 1919/1920, je bilo med študenti tri odstotke žensk in 97 odstotkov moških. Petdeset let kasneje je bilo razmerje že blizu izenačitvi, in sicer 48 odstotkov žensk in 52 odstotkov moških. V sedemdesetih letih je bilo razmerje med študentkami in študenti približno izenačeno; v študijskem letu 1978/1979 je znašalo natanko pol-pol. V osemdesetih letih so med študenti začele prevladovati ženske; zadnjih 20 let se razmerje med študentkami in študenti vrti okoli 60 proti 40.

Drugačne pa so številke, ko se od študija premaknemo na področje akademske kariere. Med raziskovalkami/raziskovalci ter visokošolskimi učiteljicami/učitelji in sodelavkami/sodelavci že sto let prevladujejo moški. Razmerje zadnjih deset let je v povprečju 60 proti 40 odstotkov v korist moških.

 »Leta 2018 je bilo med docentkami/docenti 56 odstotkov moških, med izrednimi in rednimi profesoricami/profesorji pa je še vedno večina moških – 60 odstotkov izrednih profesorjev in 69 odstotkov rednih profesorjev,« ugotavlja prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, predstojnica doktorske šole na Univerzi v Ljubljani in profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. A razmere se vendarle počasi izboljšujejo. »V zadnjih letih se udeležba moških zmanjšuje v vseh skupinah visokošolskih učiteljev in pričakovati je, da bo v naslednjem obdobju struktura po spolu uravnotežena v vseh nazivih.«

Med članicami Evropske unije je v povprečju delež žensk v znanosti 40-odstoten, Slovenija je primerjalno s 45 odstotki nad povprečjem. Največji delež žensk v znanosti med članicami Evropske unije je v Litvi (58 odstotkov), Bolgariji (54 odstotkov), Latviji (52 odstotkov), četrta je Danska, kjer pa delež že pade pod 50 odstotkov (49 odstotkov). Najslabše je v Luxemburgu, kjer je med znanstveniki le 26 odstotkov žensk, na Finskem le 28 in na Madžarskem 31 odstotkov. V Nemčiji je znanstvenic le 33 odstotkov.

Foto: Željko Stevanić/IFP

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *