Mednarodni napredek rastlinske virologije
Rastlinski povzročitelji bolezni povzročajo tudi 40% izgub v kmetijstvu in med njimi rastlinski virusi predstavljajo kar 50% novih porajajočih se bolezni, ki se širijo preko kontinentov, ̋ osvetljujejo raziskovalci Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo
Mednarodna konferenca ̋International Advances in Plant Virology (IAPV) ̋ je v Ljubljani gostila preko 200 raziskovalcev iz 43 držav in izpostavila najnovejša odkritija s področja rastlinske virologije. Osredotočala se je na učinke globalizacije ter podnebnih in okoljskih sprememb na prenos, specializacijo in patologijo rastlinskih virusov.
Med 5. in 7. oktobrom se je v Cankarjevem domu v Ljubljani odvijala mednarodna konferenca o rastlinskih virusih,kista jo organizirala angleško biološko društvo skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo v okviru evropskega projekta odličnosti Marie Scladovska Currie (ITN) INEXTVIR, ki ga vodi direktorica inštituta prof. dr. Maja Ravnikar. V okviru projekta se financira 13 doktorskih študentov v transdisciplinarni mreži raziskav in usposabljanj, katere cilj je pospešiti začetek znanstvene kariere mladih raziskovalcev na področju rastlinske in okoljske virologije.
Projekt INEXTVIR izvaja Evropski konzorcij univerz, raziskovalnih ustanov in podjetij iz Belgije, Francije, Španije, Slovenije terVelike Britanije. Rastlinski virusi povzročajo 50% porajajočih se bolezni rastlin po vsem svetu in predstavljajo tveganje številnim kmetijskim pridelkom. Izgube so ocenjene na 15 do 45 milijard evrov na leto kot posledica zmanjšanega pridelka in zmanjšane kakovosti izdelkov. Zato si projekt prizadeva k boljšemu razumevanju virusnih združb in njihove vloge v kmetijskih ekosistemih z uporabo najnovejše tehnologije visokozmogljivega sekvenciranja v kombinaciji s sodobnimi analitičnimi pristopi analize podatkov in družbenoekonomsko analizo. Projekt ponuja priložnost za spremembo našega pristopa k zdravju rastlin in izboljšanje naše sposobnosti premagovanja svetovnih kmetijskih, prehranskih in okoljskih izzivov.
Cilji projekta so določitev viroma izbranih kmetijskih rastlin (npr. vinske trte) po vsej Evropi, z uporabo najsodobnejših tehnologij visokozmogljivega sekvenciranja ter razumeti biološki vpliv virusnih združb na biologijo in ekologijo kmetijskih sistemov. Cilj je tudi izboljšati zmogljivosti detekcije virusov v diagnostiki rastlinskih patogenov z razvojem in validacijo metod visokozmogljivega sekvenciranja, vključno z uporabo novih tehnologij sekvenciranja (npr. Nanopore sekvenciranje) in razvojem bioinformatskih pristopov, ki temeljijo na umetni inteligenci in strojnem učenju ter oceniti agronomski in družbeno-ekonomski vpliv viroma ter ga v praksi prevesti v orodja za odločanje za različne deležnike, vključno z zakonodajnimi organi, službo za varstvo rastlin, diagnostično industrijo, kmetijskim sektorjem in družbo.
Foto: NIB
