Meritve uporabe drog v sedmih slovenskih mestih
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog SCORE 2022, v katero je bila že šestič vključena tudi Slovenija. Med slovenskimi mesti beležimo najvišje masne obremenitve večine tarčnih ostankov drog (benzoilekgonina – biomarker kokaina, Slika, MDMA – biomarker ekstazija in metamfetamina) v Ljubljani, amfetamina pa, kot pretekla leta, v Velenju. Najvišja masna obremenitev THC-COOH (biomarker THC) je bila zabeležena v Kopru, tesno pa mu sledi Ljubljana. Glede na povprečne masne obremenitve biomarkerjev nedovoljenih drog se nobeno izmed slovenskih mest v 2022 ni uvrstilo med 20 najvišje uvrščenih mest sodelujočih v raziskavi. Letos je EMCDDA uvrstila tudi disociativni anestetik v raziskavo. Izmed 15 mest, ki so poročala vsebnosti ketamina, se je Ljubljana uvrstila na peto mesto, v ostalih slovenskih mestih pa le-ta ni bil določen nad mejo detekcije. Rezultati so ponovno pokazali, da je časovni trend uporabe drog specifičen za posamezno mesto.
Za napoved časovnih trendov uporabe preučevanih prepovedanih drog je po SCORE priporočilih potrebno vsaj pet zaporednih letnih meritev. Ljubljana je bila v letu 2022 v SCORE vključena že šesto zaporedno leto, Maribor in Domžale-Kamnik pa peto. Rezultati nakazujejo, da je z redkimi izjemami v opazovanem šestletnem obdobju uporaba drog v vključenih mestih konstantna. Izjeme kažejo, da trend porabe kokaina narašča v Mariboru, Domžale-Kamnik in Novem mestu.
Običajno se podatki o uporabi prepovedanih drog pridobivajo na podlagi vprašalnikov ter iz podatkov o zasegu drog, zastrupitvah ter bolnišničnih obravnavah. Epidemiologija odpadnih vod (ang. Wastewater-Based Epidemiology, WBE) je pristop, s katerim ocenjujemo uporabo drog v ciljni populaciji in temelji na kemijski analizi neprečiščene odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih presnovnih produktov, t.i. biomarkerjev. Na osnovi teh podatkov lahko z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave (število populacijskih enot, pretoki ipd.) ocenimo uporabo prepovedanih drog v populaciji prispevnega območja čistilne naprave. V primerjavi s klasičnimi epidemiološkimi metodami je WBE ne-invaziven in objektiven pristop, ki s pridobivanjem podatkov o uporabi drog v skoraj realnem času omogoča spremljanje časovnih ter prostorskih vzorcev uporabe, za kar pa so potrebne dolgoletne in pogoste meritve.
Zbiranje podatkov o stanju na področju uporabe drog na osnovi analize odpadnih vod poteka v okviru letnih mednarodnih monitoringov, ki jih organizira Sewage Analysis CORe group Europe (SCORE) mreža v sodelovanju z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (European Monitoring Center for Drugs and Drug Addiction, ECMDDA) že od leta 2011. Letne meritve vključujejo analizo tedenskih vzorcev (sedem zaporednih dni v pomladnem letnem času) neprečiščenih odpadnih vod na prisotnost biomarkerjev štirih stimulativnih drog: kokaina (biomarker benzoilekgonin), ekstazija (3,4-metilendioksimetamfetamin, MDMA), amfetamina (amfetamin) in metamfetamina (metamfetamin) in tetrahidrokanabinola, THC (11-nor-9-karboksi-THC, THC-COOH). V letu 2022 so prvič vključili tudi biomarker ketamina (ketamin). Leta 2022 je v monitoringu sodelovalo 118 mest s prispevnimi območji 132 čistilnih naprav, v analize pa je bilo vključenih 41 laboratorijev, vključno z laboratorijem Skupine za organsko analizo Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan (IJS).
Raziskovalci z Odseka za znanost o okolju Instituta »Jožef Stefan« so se pod vodstvom prof. dr. Ester Heath SCORE mreži pridružili leta 2017 z analizo odpadnih vod s čistilne naprave Ljubljana. Leto za tem so poleg Ljubljane vključili tudi Domžale-Kamnik in Maribor, v letu 2019 Koper, Novo mesto in Velenje, v letu 2022 pa se je pridružil tudi Kranj.
Več info: https://www.emcdda.europa.eu/publications/html/pods/waste-water-analysis_en
