Pages Menu
Categories Menu

Posted on 15.05.19 in Inštituti

Moč genetike in prihodnost personalizirane medicine

Moč genetike in prihodnost personalizirane medicine

V četrtek, 23. 5. 2019 ob 13.00 uri bo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani potekalo omizje z z naslovom Moč genetike in prihodnost personalizirane medicine.

V ospredju razprave bo govor o personalizirani medicini, ki temelji na dejstvu, da ne obstaja »one size fits all«, torej ne obstaja eno in edino zdravilo, ki enako učinkuje pri vseh bolnikih. Upošteva razlike v genetskih dejavnikih, molekularnih podatkih, okolju in življenjskem slogu bolnika. Študije kažejo, da določeno prvo zdravilo ni učinkovito pri 30 – 60 odstotkov bolnikov. Navajajo, da je v ZDA 5 odstotkov, v Angliji pa do 7 odstotkov vseh bolnišničnih sprejemov mogoče pripisati neželenim učinkom zdravil. Prav zato je cilj personalizirane medicine najti pravo zdravilo za pravega bolnika. Personalizirana medicina prinaša pomembne koristi v diagnostiko, preventivo in zdravljenje, a hkrati odpira tudi zdravniške, etične in socialne dileme in vprašanja.

Vedno bolj se potrjuje dejstvo, da personalizirana medicina pomeni novo revolucijo v medicini. Govorimo o medicini 4P: prediktivni, personalizirani, preventivni in participatorni. To pomeni, da so v procese preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in personaliziranega zdravljenja vključeni vsi deležniki, ne samo zdravstveni delavci, ampak tudi družba in bolnik.

Ob hitrem napredku znanosti in medicine, ter naraščajoči količini pomembnih in za posameznika pogosto odločujočih informacij o bolezni, postaja velik problem dejstvo, da se novo znanje, ki nastaja v ožji skupini znanstvenikov, prepočasi preliva v javnost. To predstavlja težavo tudi zato, ker lahko samo dobro informirani deležniki v procesu preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja, sledijo napredku in pomembnosti novih metod terapije in uporabe zdravil. In prav za personalizirano medicino obstaja verjetnost, da bo postala osnovna metoda novodobne medicine.

Vprašanja bodo pojasnjevali: prof. dr. Janez Jazbec, hematolog, strokovni direktor Pediatrične klinike, prof. dr. Vita Dolžan, vodja Laboratorija za farmakogenetiko na Inštitutu za biokemijo MF UL, prof. dr. Roman Jerala, predstojnik Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta.

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *