Na mednarodni lestvici najboljših univerz QS World University Rankings Univerza v Ljubljani uvrščena visoko
Zadnji rezultati razvrščanja univerz z vsega sveta, ki ga objavlja organizacija Quacquarelli Symonds (QS), ena od treh najvplivnejših globalnih lestvic, so pokazali, da se med 4.438 evalviranimi univerzami na svetu med 650 najboljših uvršča tudi Univerza v Ljubljani. Zelo visoko se uvrščajo tudi njeni študijski programi. Najbolje med več kot 18.900 programi je bila ocenjena arheologija (od 151. do 200. mesta), sledita angleški jezik s književnostjo in fizika z astrofiziko na (od 251. do 300. mesta), matematika (od 301. do 350. mesta), naravoslovje kot celota (na 361. mestu) ter strojništvo in ekonomija (od 351. do 400. mesta).
Univerza v Ljubljani je na letošnji lestvici najboljših univerz na svetu QS World University Rankings uvrščena med 601. in 650. mestom, s študijskimi programi pa se uvršča precej višje, od 151. do 400. mesta. »Letošnja uvrstitev Univerze v Ljubljani na lestvici QS je sicer nekoliko slabša kot lani, ko smo bili uvrščeni med 550. in 600. mestom. A pri tem je treba upoštevati, da so razlike med uvrstitvami od 400. do 700. mesta zelo majhne. Tokratni padec Univerze v Ljubljani je vsaj deloma posledica precejšnjega zmanjšanja državnih sredstev za raziskave, v zadnjih petih letih za kar dvajset odstotkov. Še posebej je ključen padec števila mladih raziskovalcev, v zadnjih petih letih za približno trideset odstotkov. Vlaganja v univerzitetno dejavnost se bodo zato morala znatno povečati, če želimo na lestvicah kotirati višje,« je uvrstitev na lestvici komentiral prorektor Univerze v Ljubljani za področje znanstveno-raziskovalnega dela prof. dr. Martin Čopič.
»Univerza v Ljubljani se uvršča med tri odstotke najboljših univerz na svetu. To je dobra uvrstitev, če upoštevamo raven prejetih sredstev. Za primerjavo naj navedem, da je povprečje prihodkov na zaposlenega učitelja na prvih najboljših štiristo univerzah na svetu okoli 560.000 evrov, na Univerzi v Ljubljani pa 100.000 evrov. Celo univerza v Tartuju v Estoniji, ki je primerljiva z Univerzo v Ljubljani, dobi 150.000 evrov na zaposlenega,« je kritičen prorektor Čopič. Mednarodni ugled univerze je v znatni meri odvisen tudi od prepoznavnosti okolja, v katerem deluje. Starejše univerze iz velikih zahodnih držav so zato pri razvrstitvah na lestvicah v prednosti, je prepričan. »Visoko mesto na lestvicah pomaga pri pridobivanju boljših študentov in učiteljev, prinaša dodatna sredstva in diplomantom boljšo zaposlitev. To le še povečuje dejanske razlike med univerzami. Potencialni študenti, širša javnost in politični odločevalci lestvice spremljajo in jih upoštevajo pri svojih odločitvah. Vse univerze zato nedvomno morajo stremeti k čim višji uvrstitvi,« še doda.
Organizacija Quacquarelli Symonds (QS), vodilni svetovni ponudnik informacij s področja visokošolskega izobraževanja in kariernega svetovanja, ki vsako leto objavlja lestvice o univerzah in njihovih študijskih programih, daje največji poudarek mednarodnemu ugledu univerz. QS ga določi z anketiranjem 74.000 univerzitetnih sodelavcev po vsem svetu. Med drugimi kriteriji so še razmerje med številom učiteljev in študentov, število citatov znanstvenih del na zaposlenega učitelja, ugled pri delodajalcih ter delež tujih učiteljev in študentov. »Ker je ugled univerze v akademskem svetu v veliki meri odvisen od znanstvene odličnosti, ki se odraža tudi v številu citatov, je položaj posamezne univerze na lestvici QS v največji meri določen s kakovostjo in obsegom raziskovalnega dela. To je značilno tudi za večino drugih lestvic, ki sicer uporabljajo nekoliko drugačne kriterije, razvrščanje najboljših univerz pa je povsod podobno,« je še dodal prorektor Čopič.
Univerza v Ljubljani je poleg uvrstitve na lestvici QS uvrščena tudi na preostali dve najvplivnejši globalni lestvici. Na Šanghajski lestvici se že več let zapored uvršča od 401. do 500. mesta, na lestvici THE (Times Higher Education Ranking) pa je uvrščena od 601. do 800. mesta.
Foto: Željko Stevanić, IFP d.o.o.
