Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2018

Letos se je že tradicionalni Teden Univerze v Ljubljani začel prav na njen 99. rojstni dan in sicer s predstavitvijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov v letu 2018. Največja in najstarejša univerza v Sloveniji, ki bo prihodnje leto praznovala stoletnico obstoja, v slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov.

Prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, je v začetnem nagovoru poudaril, da je raziskovalna dejavnost eden od temeljev za razvoj družbe in države, a se slednja tega očitno ne zaveda, saj ne nameni dovolj finančnih sredstev za področje raziskav. Kljub temu Univerza krepi raziskovalno dejavnost, saj lahko le z ustvarjanjem novega znanja študentom ponudi tisto, česar ne morejo dobiti drugje. » V ta namen že nekaj let uspešno deluje Razvojni sklad, iz katerega spodbujamo prijave na raziskovalne projekte. Vzpostavili smo številna partnerstva, v okviru katerih sodelujemo z univerzami v soseščini, z univerzami evropske The Guild mreže ter s kitajskimi, južnokorejskimi in japonskimi univerzami. Uspešni smo pri pridobivanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta, poleti smo pridobili že petega. Naš Razvojni sklad podeljuje finančne spodbude za mlajše raziskovalke in raziskovalce ter mentorje uspešnim MSCA IF kandidatom, ki so prejeli pečat odličnosti Seal of Excellence,« je strnil prizadevanja in uspešnost Univerze v njenem poslanstvu.

Zbrane je nagovoril tudi profesor na BI Norwegian Business School in pridruženi redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Miha Škerlavaj. Kot raziskovalca s področja organizacijskega vedenja in inovativnosti ga zanima, kaj ustvarjalne in inovativne ljudi žene dalje, da vztrajajo in uspevajo v doseganju odličnosti pri svojem delu. Ugotavlja, da …»ustvarjalni ljudje strastno zasledujejo občutek mojstrstva. Stremijo k nenehni rasti, razvoju, izboljšavam, novim idejam in inovacijam, iščejo globlji smisel.« Prav na področju iskanja smisla in namena dela je največ novih raziskovalnih spoznanj, je zaključil in raziskovalcem zaželel, da bi še naprej prispevali k napredku znanosti in družbe.

Pri izboru najodličnejših raziskovalnih dosežkov je delovna skupina v okviru Komisije za raziskovalno dejavnost upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, izkazano s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor sta vplivala tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe.

Najodličnejši raziskovalni dosežki v letu 2018; prireditev je povezovala Darja Lisjak

1. Mehanizem, s katerimi bakterijski virus spremeni svoj življenjski slog

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: dr. Nadine Fornelos, prof. dr. Douglas F. Browning, Anja Pavlin, dr. Zdravko Podlesek, dr. Vesna Hodnik, prof. dr. Margarita Salas, doc. dr. Matej Butala

2. Hotelski gostje se ne obnašajo okolju prijazno, če od tega nimajo koristi

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICE: izr. prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar, Sara Dolničar, Bettina Grün

3. Invalidski voziček, ki je kos tudi stopnicam

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

AVTORJI: prof. dr. Matjaž Mihelj, asist. dr. Janez Podobnik, asist. dr. Jure Rejc, asist. dr. Sebastjan Šlajpah, prof. dr. Marko Munih

4. Z jedrsko magnetno resonanco do kontrole vodenja anaerobnih procesov

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: izr. prof. dr. Boštjan Murovec, dr. Damjan Makuc, doc. dr. Sabina Kolbl Repinc, asist. dr. Zala Prevoršek, Domen Zavec, dr. Robert Šket, asist. Klemen Pečnik, prof. dr. Janez Plavec, izr. prof. dr. Blaž Stres

5. Nabojno urejanje v p-elektronskem sistemu

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

AVTORJI: prof. dr. Denis Arčon, dr. Peter Jeglič, Tilen Knaflič, dr. Matej Komelj in skupina z Inštituta Max Planck v Nemčiji (P. Adler, M. Reehuis, M. Geiß, P. Merz, A. Hoser, A. Sans, J. Janek, M. Jansen in C. Felser)

6. Anularna laserska glava za 3D tisk kovinskih materialov

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: prof. dr Edvard Govekar, dr. Alexander Kuznetsov, dr. Andrej Jeromen, mag. Matjaž Kotar

7. Slovar sopomenk sodobne slovenščine

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: doc. dr. Simon Krek, asist. dr. Adam Cyprian Laskowski, prof. dr. Marko Robnik Šikonja, zn. sod. dr. Iztok Kosem, zn. sod. dr. Špela Arhar Holdt, doc. dr. Apolonija Gantar, asist. Jaka Čibej, prof. dr. Vojko Gorjanc, asist. mag. Bojan Klemenc, asist. dr. Kaja Dobrovoljc

8. Klinični potek in izid antibiotičnega zdravljenja zgodnje diseminirane ali zgodnje lokalizirane lymske borelioze

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: doc. dr. Daša Stupica, izr. prof. dr. Vera Maraspin, asist. mag. Petra Bogovič, Katarina Ogrinc, doc. dr. Rok Blagus, znan. sod. dr. Tjaša Cerar, prof. dr. Franc Strle

9. Učenci z disleksijo potrebujejo poleg oči tudi ušesa

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICI: doc. dr. Milena Košak Babuder, izr. prof. dr. Karmen Pižorn

 Foto: Studio Nora