Največji posvet znanstvenikov: ‘Združiti je treba moč institucij in znanstvene skupnosti v boju proti COVID-19’

Odprta in prostovoljna znanstvena skupnost Sledilnik.org, je v svetovnem merilu edinstvena. Skupina računalniških inženirjev, podatkovnih znanstvenikov in statistikov je samoiniciativno razvila platformo za zbiranje COVID-19 iz nestrukturiranih institucionalnih podatkovnih virov. Na virtualnem srečanju statistične skupnosti so znanstveniki predstavili, matematične modele pripravljene s pomočjo podatkov Sledilnika. Z njimi lahko ocenjujejo učinkovitost ukrepov in njihove posledice za preprečevanje širjenja nove koronavirusne bolezni. Glavno vprašanje pa je, kako najbolj smiselno odpreti gospodarstvo.

Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije in Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) sta v sodelovanju s prostovoljno znanstveno skupnostjo Sledilnik.org organizirala največje virtualno srečanje podatkovnih, zdravstvenih in statističnih znanstvenikov v Sloveniji na temo COVID-19 sledenja, analize in ukrepov. Srečanje je v živo spremljalo je več kot 800 slušateljev.

Na dogodku so se zvrstili pozivi znanstvene skupnosti k združevanju moči institucij in vzpostavitvi centra za podatkovno odličnost. Znanstveniki pozivajo k pravilni rabi podatkov in matematičnih simulacij pri odločanju o ukrepih za preprečevanje nove koronavirusne bolezni in pametnemu odločanju o odpiranju ekonomije.

“Skrajni čas je, da se za obvladovanje COVID-19 pravilno uporabi podatke in statistične modele,” je kot govorec na dogodku poudaril dr. Aleks Jakulin iz COVID-19 Sledilnik, prej adj. asst. professor na Columbia University v New Yorku. “V zadnjem času se je v medijih nekritično uporabljalo pomanjkljive podatke in nekvalitetne modele, ker ni bilo zadovoljivega vira za odločevalce in širšo skupnost.”

Kljub temu, da Slovenija meji na najhujše žarišče COVID-19 izbruha v Evropi, nam je za zdaj uspelo sploščiti krivuljo širjenja bolezni in preprečiti širjenje v druge evropske države. Zdaj bomo soočeni z vrsto dilem ob sproščanju ali zaostritvi ukrepov na eni strani ter vzpostavitvi delujoče ekonomije na drugi strani.

Na srečanju so se zvrstili pogledi na edinstven položaj Slovenije glede na splet dogodkov med širjenjem bolezni v februarju in marcu. Popolnoma spontano se je oblikovala prostovoljna skupnost razvijalcev, podatkovnih analitikov in znanstvenikov Sledilnik.org. Ta se zavzema za podatkovno odličnost in zagotavlja odprto podatkovno platformo za zbiranje podatkov o širjenju bolezni v Sloveniji.

Skupnost prostovoljcev vsak dan zajema, preverja in ureja podatke z vseh možnih institucionalnih virov, ter jih javnosti ponuja na odprti in transparentni platformi. Številni znanstveniki jo uporabljajo za razvoj najbolj naprednih modelov in simulacij, ki jih lahko v tesnem sodelovanju odločevalci pravilno uporabijo za optimalno odmerjanje ukrepov.

Znanstvena skupnost predlaga:

• vpeljavo moderne tehnologije in tesnejšo povezanost ter združevanje moči z institucijami pri zajemu in validaciji podatkov,
• nadaljnji razvoj tehnik za vizualizacijo in razumevanje podatkov, ter predvsem
• izboljšanje globine podatkov z zbiranjem anonimiziranih podrobnih podatkov o posameznih primerih (čas simptomov, siceršnje zdravstveno stanje, …).

Globina podatkov, lahko omogoči znanstveni skupnosti razvoj modelov naslednje generacije, saj so trenutno na voljo le dnevni seštevki, ne pa tudi anonimizirani podrobni podatki o posameznih primerih, ki so ključni za razumevanje širjenja bolezni in premišljeno ter učinkovito odmerjanje ukrepov.

Ukrepe bi bilo mogoče na podlagi natančnega merjenja podatkov prilagajati glede na posamična izredna stanja, recimo glede na lokacijo, saj je iz obstoječih podatkov razvidno, da je na določenih krajih virus bolj prisoten, medtem ko drugod ni še nobenega primera, zato bi življenje tam lahko potekalo v bolj normaliziranih okoliščinah.

Hkrati lahko statistično modeliranje na podlagi podatkov ponudi praktične odgovore za potrebe institucij. Na primer, UKC Ljubljana si želi podatkovne podpore odločanju za razporejanje kapacitet, kot je to na dogodku izpostavil doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Organizatorji in gostje upajo, da bo ta dogodek postavil temelje za hitro, zanesljivo in temeljito interdisciplinarno sodelovanje pri nadzorovanju te epidemije in pomagal vzpostaviti prakse za prihodnje.