Nov način pridobivanja nanoceluloze

Na Kemijskem inštitutu (KI) so razvili nov, inovativen in poceni postopek za pridobivanje nanoceluloze. Gre za povsem naravni material, je biorazgradljiv, pridobiva se iz surovin razgradljivih virov, kamor sodijo lesna biomasa ter lesni in celulozni odpadki. Nov material ima tudi izjemne mehanske lastnosti. Te označuje že podatek, da je nanoceluloza 5 krat lažja in 5 krat močnejša od jekla. Omogoča uporabo v medicini, papirni, avtomobilski, lesni, gradbeni in drugi industriji in razumljivo je, da jo povezujejo z novo industrijsko revolucijo. Proizvodni proces je bil doslej energetsko zahteven, nov način pridobivanja pa odpira široke možnosti pridelave. Izr. prof. dr. Matjaž Kunaver, nosilec omenjenega projekta v Laboratoriju za polimerno kemijo in tehnologijo na KI pove, da v svetu obstajata predvsem dva postopka pridelave in sicer:
− s hidrolizo z žvepleno kislino, kjer uporabljajo kislino v koncentraciji 60% in več
− z mehanskim mletjem
Oba postopka sta energetsko zahtevna in zaradi uporabe kisline neprijazna za okolje.

Nov postopek pa je plod izkušenj in spoznanj pri raziskavah povezanih z utekočinjanjem lesa. Omogoča pridobivanje nanoceluloze po najmanj 5 krat nižji ceni, pri katerem ni obremenitve okolja in tehnologija je manj zahtevna. Sicer pa je dr. Matjaž Kunaver, izredni profesor, ki je projekt novega postopka pridobivanja nanoceluloze tudi vodil, kot raziskovalec že sodeloval v mnogih bilateralnih raziskovalnih projektih, pomagal pri raziskavah novih tehnoloških postopkov mnogim domačim podjetjem. Je prejemnik kar nekaj nagrad in tudi Puhov nagrajenec za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih ugotovitev za obnovljive vire.

Kemijski inštitut prejel evropska sredstva za obnovo prizidka in stare stavbe

Na Kemijskem inštitutu intenzivno potekata obnovi prizidka in stare stavbe, obe v večjem delu financirani iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt obnove prizidka Kemijskega inštituta je ocenjen na 2,2 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,8 milijona evrov. Projekt obnove stare stavbe Kemijskega inštituta pa je ocenjen na 1,7 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,4 milijona evrov. Z omenjeno naložbo bo Kemijski inštitut Ljubljana prenovil pet laboratorijev in nakupil novo raziskovalno opremo. Cilj investicije je zagotoviti kakovostno in sodobno infrastrukturo. V sklopu obeh projektov bo obnovljenih preko 1.500 m2 tlorisnih površin, kar bo pomembno vplivalo na kakovost dela in delovnega okolja na Kemijskem inštitutu.

Foto & video: Igor Domijan