Nova generacija slovenskih štipendistov svetovnega laboratorija
V prvem tednu v maju je Slovenska znanstvena fundacija (SZF) sklenila pogodbe o štipendiranju iz sklada Svetovnega laboratorija Svetovne federacije znanstvenikov (WFS) s 5 mladimi slovenskimi doktorji znanosti in 5 doktorskimi študenti. V času do konca februarja 2022 bodo raziskovalno delovali predvsem na področju medicine in biotehnologije (7 štipendistov),preostali 3 pa na področju oskrbe s hrano in drugih izzivov na začetku tretjega desetletja 21. stoletja.Glede starosti v novi generaciji štipendistov 2021/22 prevladujejo rojeni leta 1985 in 1992, tako, da je bila povprečna starost ob prijavi postopka kandidiranja za pridobitev štipendije 32 let. Po spolu je generacija uravnotežena, prav tako glede že pridobljenega najvišjega naziva ”doktor znanosti”, kakor tudi položaja (položaja ”raziskovalec”) pri zaposlovalcu. Štirje od 10 štipendistov raziskovalno delujejo na slovenskih univerzah, 3 na raziskovalnih inštitutih, 2 v okviru zavodov, eden pa je kot doktorski študent nezaposlen, vendar v dogovoru s fakulteto, da lahko izvaja raziskovalno delo, kar mu omogoča prav štipendija Svetovnega laboratorija. Glede na kraj stalnega prebivališča 5 štipendistov živi v velikih slovenskih krajih (Ljubljana, Maribor), ostalih 5 pa v manjših naseljih.Februarja 2021 je SZF vstopila v 20. leto sodelovanja s WFS, ki ima sedež v CERN-u v Ženevi. Med najpomembnejše aktivnosti federacija uvršča medgeneracijsko sodelovanje izkušenih in mednarodno uveljavljenih ter prepoznavnih znanstvenikov z mladimi doktorji znanosti in doktorskimi študenti. WFS ima več kot polstoletno tradicijo organiziranja znanstvenih dogodkov, še zlasti simpozijev in delavnic, ki so jih dosedaj pogostokrat izvajali Nobelovi nagrajenci in tisti, ki so ta prestižni naslov prejeli po nastopih v mestu znanosti Erice na Siciliji. Druga izjemno pomembna dejavnost WFS za bodoče in nove doktorje znanosti pa je finančna shema Svetovnega laboratorija za znanstveni naraščaj v državah v razvoju. Republika Slovenija se je kot država v razvoju v finančno shemo Svetovnega laboratorija vključila na osnovi povabila predsednika WFS, prof. dr. Antonina Zichichija,v začetku21. stoletja. Sporazumno je bilo dogovorjeno, da s sredstvi sklada Svetovnega laboratorija v Sloveniji upravlja SZF. V ta namen je SZF v začetku februarja 2002 podpisala s WFS Dogovor o sodelovanju. Na njegovi osnovi je bilo Sloveniji dodeljeno 10 štipendij letno v maksimalnem trajanju do enega leta.Od podpisa Dogovora o sodelovanju do začetka maja 2021 je štipendijo Svetovnega laboratorija prejelo 105 slovenskih prosilcev. Med njimi je bilo ob podpisu pogodbe o štipendiranju 48 mladih doktorjev znanosti, 9 magistrov znanosti (zlasti v prvem desetletju izvajanja štipendiranja v Sloveniji) ter 48 doktorskih študentov oziroma podiplomcev. Večina njih, 69 (65,71% vseh štipendistov), je raziskovalno delovala med štipendiranjem na slovenskih univerzah, 27 (25,70% vseh) na raziskovalnih inštitutih, 7 (6,67% vseh) v okviru drugih različnih strokovnih zavodov, preostala 2 pa sta bila med štipendiranjem nezaposlena, vendar jima je prav odobrena štipendija omogočila delo na doktorski disertaciji. Med vsemi 105 dosedanjimi slovenskimi štipendisti Svetovnega laboratorija je bilo 51 moških (48,60% vseh) in 54 žensk (51,40% vseh).Pogoj za pridobitev štipendije Svetovnega laboratorija je bil med drugimi tudi v razvidnosti planetarne tematike in to neglede na osnovno področje znanosti, ki ga je doktorska disertacija ali raziskovalni projekt mladega doktorja znanosti sicer vseboval. Z še nerešenimi ali dosedaj slabo (šibko) rešenimi problemi na področju medicine in biotehnologije se je ukvarjalo 34 štipendistov (32,40% vseh), s problemi oskrbe s prstjo, vodo, hrano ali energijo se je med 105 štipendisti ukvarjalo 23 štipendistov (21,90% vseh), z onesnaževanjem oziroma onesnaženo naravo in monitoringom se je ukvarjalo 14 štipendistov (13,34% vseh), s podnebnimi spremembami 13štipendistov (12,38% vseh); v 21 raziskovalnih projektih (20,00% vseh) pa so se štipendisti ukvarjali z različnimi temami, ki so povezane s planetarnimi nujnostmi, ki jih je potrebno prednostno reševati oziroma rešiti. Štipendije Svetovnega laboratorija so imele poudarjeno socialno vlogo: pri doktorskih študentih so pospeševale uspešno zaključevanje doktorskih disertacij, pri mladih doktorjih znanosti pa so omogočale več kot le znosno premoščanje časa med dvema raziskovalnima projektoma oziroma pospešile priprave novih predlogov raziskav.
Foto: SZF
