Pages Menu
Categories Menu

Posted on 8.02.23 in Featured, Kreativnost, Podjetništvo, Video, Znanstveni dosežki

Nove razsežnosti  optimizma tehnodemokratskega razvoja

Nove razsežnosti optimizma tehnodemokratskega razvoja

Živimo v času izrednih spremeb razvoja tehnologij, ki vplivajo na vse ravni našega življenja.  Miselno in  vizijsko se je vendarle potrebno ozirati  v prihodnost. Zgodovinske iskušenje pa kažejo, da vedno med  misleci  novih razmer izstopajo tisti posamezniki, ki so sposobni zaznati kritičnost svojega časa. V tej kritično naravnanem razmisleku želimo spregovoriti o družabnih omrežjih, ki naj bi bila po prvotni naravnanosti pravi blagoslov za demokracijo. A stvari se niso razvijale po pričakovanjih. V začetni, zgodnji stopnji razvoja so te platforme služile predvsem prijateljskim in družinskim povezavam, sčasoma pa so se uporabniki sprostili in začeli neznancem in tudi korporacijam razkrivati intimnejše plati svojega življenja. Postali vse bolj vešči nastopanja in manj povezovaja in oder je bil pripravljen za krepitev viralne dinamike. S kliki se je širila “internetna slava” ali “internetno ponižanje ali prezir” kar  je spodbujalo neiskrenost in dinamiko množic. A torej predstavljajo družabna omrežja moč univerzalnega topila, ki povsod, kamor sežejo, raztapljajo vezi in slabijo institucije? Javnost ni več ena sama entiteta, je razdrobljena in ti drobci so vzajemno sovražni. Ljudje živijo v mehurčkih, se grupirajo, mimikrirajo, maskirajo… in družabna omrežja jim služijo kot megafon lastnih stališč.

V takih razpravah pa je potrebno  nekako opredeliti tudi pomen dosežka umetne inteligence (AI), ki ji napovedujejo v letošnjem letu veliko bolj vidno in oprijemljivo vlogo na življenja ljudi. Navdušenje narašča okoli možnosti, ki jih odpirajo orodja AI, vendar še ni splošno zano, česa so zmožna in kako delujejo. Tu v ospredje postavljamo klepetalni robot z umetno inteligenco  ChatGPT, ki je zgodnja različica na besedilu temelječe umetne inteligence. Kako bo transformativna  tehnologija vplivala na naša življenja, a znamo izkoristiti to znanje? To je bilo tudi eno od osrednjih vprašanj omizja, kjer so razpravljali prof. dr. Sašo Džeroski, dipl. ing. Aljoša Domijan, izr. prof. dr. Peter Klepec in izr. prof. dr. Dan Podjed.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *