Novi prevodi humanistične literature

Na straneh tromba.si, Agencije za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti, bomo v prihodnje spremljali tudi knjižne novosti, bodisi prevodov bodisi del domačih avtorjev, ki sodijo v pomembno produkcijo posameznih ved. V ospredje tokrat postavljamo nove prevode založbe Studia humanitatis, ki slovensko bralstvo že vrsto let oskrbuje z izborom humanistične literature. Naj ne bo odveč, če najprej povemo, da se je teoretska humanistična produkcija na Slovenskem prebijala skozi nenadno prevlado tehnoloških, tehničnih in naravoslovnih ved, katerih izjemni napredek in korist sta zasenčila vednost o družbenosti. Znotraj svojih okvirov se je morala ta produkcija dokazovati, da je pogoj za znanstveno formiranje naših misli in teorije tudi njeno enakovredno, kompetitivno razmerje do produkcij teoretske narave v deželah, ki so primerljive glede tovrstne vednosti. Dokazovati je morala, da v času nacionalne prebuje in državne samozavesti niti politizacija strok niti ideologije ne morejo zasenčiti teorije. Nekako do srede osemdesetih let je teoretska produkcija poskusila zasesti jasno profilirano mesto, vendar so zgoraj navedeni evforični zgodovinski trenutki zamegljevali njeno teoretsko tehtnost in dolgoročni pomen. Zato, ob še nekaterih drugih razlogih, je bil to čas novih pobud na področju uveljavljanja vplivne, prelomne literature v slovenskem jeziku.

Leta 1985 je nastala zbirka Studia humanitatis; njeni ustanovitelji in sodelavci so bili porok za pretehtan izbor prevodnih del, posebej s področij, ki jih nacionalne vede niso gojile oziroma še niso našle teoretske korespondence z novimi vednostmi. Proti koncu sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let 20. stoletja se je v teh krajih pojavilo nenavadno intelektualno vrvenje, ki se je sproščalo v zahtevah tedaj jasno artikulirane civilne družbe in v trdnih stališčih prvih družbenih gibanj. V desetletjih pred tem se je v temeljih spremenilo razumevanje teorije in pričakovanje do nje, nastopilo je novo oziroma oživljeno zanimanje za humanistično klasiko in za novo vrednotenje mesta humanistične in družboslovne produkcije. Prva še bolj kot druga je v svoji slavni zgodovini kot sebi imanentno lastnost gojila nekakšno intelektualno skromnost, zaradi katere ni bila v prvih vrstah in ni požela javne slave (temveč vedno le bolj ali manj »za nazaj«), družbe oblasti pa so jo po svoji všeči in rabi zaradi takšne drže še lažje ohranjale na obrobju delanja zgodovine.

Ob pregledu kataloga prevedenih del spoznamo, kako res je, da so ob njih zrasle danes pomembne in uveljavljene generacije teoretikov, da so obogatile domačo vednost z vpeljavo novih tematik, pristopov in celo strok ter zato tudi od domače produkcije terjale novo opredeljevanje področij, večjo epistemološko trdnost in ji s tem omogočile večjo teoretsko samozavest. Prepoznavna zelena zbirka Studia humanitatis, ki jo že vrsto let ureja dr. Neda Pagon nudi odlično branje, ki ga nič ne more nadomestiti. Knjige so nedvomno pomemben prispevek kulturi in znanosti in zaznamujejo vstop v humanistično omikano družbo.

Zadnja izdaja prevodnih del Studia humanitatis

Paul FUSSEL, Velika vojna in moderni spomin

Prevod: Kostja Žižek, Katja Jenčič

Spremna beseda: Marta Verginella

“Če bi ta knjiga imela podnaslov, bi ta bil nekaj podobnega kot “Preiskava o nenavadni literarnosti realnega življenja.” Osredotočil sem se na kraje in situacije, kjer se literarna tradicija in realno življenje pomembno križata, s tem pa sem poskušal vsaj za silo razumeti sočasni in recipročni proces, v katerem življenje literaturi podaja snov, medtem ko literatura življenju vrača uslugo s tem, da mu podeljuje oblike. In ukvarjal sem se še z nečim: z načinom, kako sta se dinamika in ikonografija velike vojne izkazali za odločilni politični, retorični in umetniški determinanti poznejšega življenja. Hkrati s tem, ko se je vojna zanašala na podedovani mit, je proizvajala novi mit, ta mit pa je sestavni del našega lastnega življenja.”  Tako je pomenljivo zapisal avtor Fussel v predgovoru knjige.

Henri LEFEBVRE, Produkcija prostora

Prevod: Varja Balžalorsky Antić

Spremna beseda: Matevž Čelik

Produkcija prostora, ki je izšla leta 1974, ostaja delo, v katerem je Lefebvre najbolj temeljito razdelal svojo teorijo o prostoru, prostorskosti in urbanizaciji in ki še danes ostaja aktualno za razprave o prostorskih in urbanih politikah. V Sloveniji je Lefebvra prav gotovo zanimivo brati v kontekstu restavracije kapitalizma v zadnjih dveh desetletjih in njenih posledic v prostoru, vključno z vsemi formanti institucionaliziranega prostorskega nasilja, ki jih Lefebvre opiše že dolgo pred tem: z gradbeno kolonizacijo novih lokacij, brisanjem narave in zgodovine pod pretvezo modernizacije, nadvlado vizualnega v prostoru in pojavom faličnih dominant.

V Produkciji prostora Lefebvre poskuša preobrniti težnjo po razkosanju in razdrobitvi znanja o prostoru in prostora samega. Njegov namen je razviti znanost o prostoru in prikazati, da smo prešli od produkcije stvari in objektov v prostoru do produkcije prostora samega. Zavzema se za nadomestitev znanja o stvareh v prostoru z znanjem o prostoru. Prostor je produkt, ne skupek proizvedenih predmetov! Obenem pa je tudi produkcijsko sredstvo, lokus in sredstvo razrednega boja. (Iz spremne besede)

Georges DIDI-HUBERMAN, Podobnost prek stika

Prevod: Mojka Žbona

Spremna beseda: Jure Mikuž

Didi-Huberman je prepričan, da je nujno preseči tradicionalno epistemološko polje umetnostne zgodovine in kreniti proti vizualni antropologiji, ki enakopravno obravnava vse vrste podob, ne le umetniških… Iz najrazličnejših virov in modelov “montirana” Didi-Hubermanova metoda, ki se svobodno, odprto in dojemljivo sprehaja skozi prostore in čase, neprestano dokazuje to, kar je glavna tema tudi v tej knjigi, namreč da je tradicionalno umetnostno zgodovinopisje v imenu objektivizacije popačilo samo zgodovino umetnosti. (Iz spremne besede)

Foto: Igor Domijan