Ob 75. obletnici Kemijskega inštituta podeljene Preglove nagrade in štipendija Janka Jamnika

Kemijski inštitut (KI) je v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki priredil slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve, na kateri so podelili Preglove nagrade, inštitutska priznanja ter doktorsko štipendijo Janka Jamnika.

Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke sta prejela prof. dr. Kristina Gruden in izr. prof. dr. Blaž Likozar.

Veliko Preglovo nagrado pa je prejel prof. dr. Roman Jerala.

Med nagradami in priznanji, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, je prav Preglova nagrada za znanstvene dosežke najpomembnejša. Imenovana je po Frideriku Preglu, zdravniku in kemiku slovenskega rodu, velikem znanstveniku, ki je bil za svoja prizadevanja leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Prestižno Preglovo nagrado tako Kemijski inštitut podeljuje za vrhunske dosežke na področju temeljnih ali uporabnih raziskav, ki se lahko vzporejajo z dosežki v svetovnem merilu.

Prof. dr. Kristina Gruden je pionirka sistemske biologije rastlin v svetovnem merilu. Vodi Oddelek za biotehnologijo in sistemso biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Glavna tema njenih raziskav je odnos med rastlinami in povzročitelji bolezni na molekulskem nivoju z namenom, da poišče alternativne načine za varstvo rastlin. Svoje raziskave posveča pomembnim poljščinam, kot sta krompir in vinska trta. Celostno preučuje odziv rastlin na enega ali več škodljivcev hkrati in jih ovrednoti s pomočjo različnih t.i. omskih pristopov. Z integracijo podatkov in analizo omrežij podatkov interakcij med rastlinami in škodljivci, je definirala način dela, ki bo v prihodnje omogočil izboljšano napoved odziva rastlin v kompleksnih okoljih. S pomočjo modeliranja omrežij je osvetlila raznolike signalne poti in njihov pomen v obrambi proti virusom  za izboljšanje strategije žlahtnjenja poljščin. Pomembno je prispevala k razvoju in optimizaciji bioinformatičnih orodij za rastline.

 

Izr. prof. dr. Blaž Likozar je znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu in izredni profesor za področje inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Osrednje področje njegovega raziskovalnega dela predstavljajo izzivi kemijskega inženirstva, vezani na razumevanje pretvorb surovin v dobrine s postopki in načini, ki naslavljajo okoljsko problematiko. S selektivno katalitično dekarboksilacijo karboksilnih kislin iz biomase je izvedel sintezo metakrilne kisline v prisotnosti katalizatorjev na osnovi heksaaluminatov. Z nizkotemperaturno pretvorbo v prisotnosti mešanega magnezij-lantanovega oksida kot katalizatorja je iz lignoceluloze pridobil predhodnike letalskega goriva. Tretje odmevno odkritje se nanaša na katalitsko dehidroksilacijo aldarne kisline na mukonične in adipinske estre. V raziskovanem delu nagrajenca je močno izražen prenos teoretičnih spoznanj v gospodarstvo.

Prof. dr. Roman Jerala je vrhunski slovenski znanstvenik svetovnega slovesa. S svojim delovanjem na področju ved o življenju je slovensko znanost postavil na svetovni zemljevid in kot vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo močno prispeval k razvoju in ugledu Kemijskega inštituta. Znanstveni opus prof. Jerale je impresiven po interdisciplinarnosti in izvirnosti. Je pionir sintezne biologije v Sloveniji in se uvršča med vodilne sintezne biologe v svetu. Njegove raziskave vključujejo implementacijo logike in obdelave informacij v sesalskih celicah, razvoj novih načinov regulacije genov, kar so v njegovi skupini že uporabili v predkliničnih terapevtskih aplikacijah. Njegov najbolj izviren dosežek je odkritje novega principa gradnje proteinskih struktur na osnovi dimernih obvitih vijačnic kot modularnih gradnikov (t.i. proteinski origami). Gre za popolnoma nov princip proteinskega zvitja, ki temelji na matematičnih pravilih teorije grafov in ga naprej razvija v sklopu ERC projekta za uveljavljene raziskovalce. Zaradi vrhunskega znanstvenega delovanja je bil prof. Jerala izvoljen med člane EMBO, je tudi izredni član SAZU. Hkrati pa s svojim širokim znanjem širši javnosti neutrudno pojasnjuje trenutno situacijo  v zvezi s pandemijo bolezni COVID-19 in tudi na ta način prispeva k zaupanju in ugledu znanosti.

Priznanji za dolgoletno sodelovanje Institutu ‘Jožef Stefan’ in podjetju Lek

Posebni inštitutski priznanji za dolgoletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu, je Kemijski inštitut podelil Institutu ‘Jožef Stefan’ in podjetju Lek.

»Najlepše se zahvaljujem  za podeljeno priznanje za sodelovanje. To je bilo vedno zgledno in v duhu najboljšega sosedstva. Predvsem pa v priznanju vidim spodbudo, da bomo tudi v prihodnje še naprej tako uspešno skupaj izpolnjevali naše poslanstvo o spoznavanju in razumevanju novega«, je ob podelitvi priznanja dejal direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Boštjan Zalar.

»Redka sodelovanja gospodarstva in znanstveno-raziskovalne sfere so tako dolga in plodna, kot je sodelovanje Novartisa v Sloveniji in Kemijskega inštituta. Že desetletja smo partnerji pri iskanju prebojnih rešitev, ki bolnikom prinašajo nove in boljše možnosti zdravljenja. Pri tem nas povezujejo vrednote odličnosti, strokovnosti in etičnosti, pri delu pa nas vedno vodi odgovornost do bolnika in družbe. Hvaležen sem za prejeto priznanje in ponosen, da že desetletja skupaj premikamo meje farmacije,« se je na priznanje odzval predsednik uprave podjetja Lek d.d. Robert Ljoljo.

Doktorska štipendija Janka Jamnika študentki fizike

Prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika za perspektivnega mlado raziskovalko ali raziskovalca s področja kemije in sorodnih ved, je Ana Rebeka Kamšek. Bodoča štipendistka zaključuje študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Izkazala se je z nadpovprečnim rezultati tako pri študiju kot študentskem raziskovalnem delu, preko katerega je že nekaj časa vključena tudi v delo na inštitutskem Odseku za kemijo materialov, kjer se ukvarja z algoritmi za simulacijo in obdelavo slik. Njena raziskovalna tema bodo elektrokatalizatorji ter napredne karakterizacijske tehnike zanje, njena mentorja pa bosta dr. Nejc Hodnik in dr. Goran Dražić.

Foto: KI