Pages Menu
Categories Menu

Posted on 30.11.21 in Univerze, Znanstveni dosežki

Ob Tednu Univerze v Ljubljani predstavljeni najodličnejši raziskovalni dosežki  v letu 2021

Ob Tednu Univerze v Ljubljani predstavljeni najodličnejši raziskovalni dosežki v letu 2021

Teden Univerze v Ljubljani se je začel s predstavitvijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov v letu 2021. Največja in najstarejša univerza v Sloveniji je namreč tudi največja znanstveno raziskovalna ustanova v državi, saj  v slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov. Univerza letos praznuje 3. decembra že 102 rojstni dan.

Rektor Univerze v Ljubljani (UL) prof. dr. Gregor Majdič je v nagovoru  dejal, da se država premalo zaveda pomena raziskovanja in prepogosto ne kaže razumevanja, da so v današnjem svetu uspešne tiste države, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj. Vseeno pa se je pred kratkim zgodil pomemben premik, saj je bil po večletnih prizadevanjih pred dobrim tednom v Državnem zboru končno potrjen dolgo pričakovani Zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. »Če kdaj, potem je zdaj jasno, kako pomembne so znanstvene raziskave, saj se imamo ravno njim zahvaliti za edino učinkovito orožje proti covidu cepivo. Žal pa se je tudi izkazalo, da veliko ljudi raje verjame lažnim vestem kot pa stroki. Tudi to je ena od nalog Univerze v Ljubljani, da povrnemo med ljudi zaupanje v znanost.«  Univerze v Ljubljan pa ima tudi v mednarodnem merilu prednost saj pokriva vsa znanstvena področja naravoslovje, tehniko, družboslovje, humanistiko, umetnost in znanosti o življenju: »To pomeni, da se lahko lotevamo s svojim znanjem tudi zapletenih interdisciplinarnih vprašanj, hkrati pa lahko javnosti podajamo strokovna mnenja na praktično vseh področjih znanosti in umetnosti.«

Deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2021 je izbrala delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo  pod vodstvom prorektorja za raziskave in razvoj prof. dr. Antona Ramšaka. Prejeli so 49 predlogov z 20 članic UL. Delovna skupina je pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so bili obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Osrednja govornica na predstavitvi je bila redna profesorica na Biotehniški fakulteti UL in vrhunska znanstvenica na področju lesarstva prof. dr. Katarina Čufar. »Za vrhunski znanstveni dosežek je najprej potrebna ideja, nato pa sledi dolgotrajno, vztrajno delo, ki mora biti dobro organizirano in zahteva ustrezne materialne razmere,« poudarja. Izpostavila je tudi delež zastopanosti raziskovalk med avtorji in avtoricami, saj so bile le-te zastopane v dobri tretjini, pri polovici dosežkov pa so delo tudi vodile, med njimi so tudi takšne na začetku kariere.

Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2021

  1. Tudi bakterije se izogibajo izmenjavi DNA med sorodniki

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICE IN AVTORJI: doc. dr. Polonca Štefanič, asist. Katarina Belcijan, asist. dr. Barbara Kraigher, prof. dr. Rok Kostanjšek, prof. dr. Ines Mandić-Mulec (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), prof. dr. Jasna Kovač (Univerza Penn State),  dr. Joseph Nesme, dr. Jonas Stenløkke Madsen, prof. dr. Søren Johannes Sørensen (Univerza v Københavnu), prof. dr. Michiel Vos (Univerza Exeter)

  1. Slovensko podzemlje skriva in varuje bogastvo biodiverzitete

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICE IN AVTORJI: Špela Borko, mag. ekologije in biodiverzitete, prof. dr. Peter Trontelj, doc. dr. Cene Fišer (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), prof. dr. Ole Seehausen (Univerza v Bernu), dr. Ajda Moškrič (Kmetijski inštitut Slovenije)

  1. S strojnim učenjem do boljših napovedi cen električne energije

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICA IN AVTOR: prof. dr. Jelena Zorić, prof. dr. Miroslav Verbič (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani)

  1. Intimni mediji in tehnološka narava družbenosti

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

AVTORICI: prof. dr. Breda Luthar, prof. dr. Maruša Pušnik (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani)

  1. Z novimi antibiotiki nad super odporne bakterije

Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani

AVTORICE IN AVTORJI: prof. dr. Marko Anderluh, doc. dr. Martina Hrast (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani), znan. sod. dr. Nikola Minovski, Anja Kolarič (Kemijski inštitut), dr. Thomas Germe, dr. Clare E. M. Stevenson, dr. David M. Lawson, Nicolas P. Burton, dr. Judit Vörös, prof. dr. Anthony Maxwell

  1. Preboj pri reševanju znamenite Babaijeve domneve

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

AVTORJA: dr. Urban Jezernik (Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani), dr. Sean Eberhard (Univerza v Cambridgeu)

  1. Nova paradigma za detekcijo vizualnih napak na površinah izdelkov

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

AVTORJI: izr. prof. dr. Danijel Skočaj, Vitjan Zavrtanik, mag. rač. inf., Jakob Božič, univ. dipl. inž. rač. inf., dr. Domen Tabernik, izr. prof. dr. Matej Kristan (Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani)

  1. Hegel 250: Too Late?

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTOR: prof. dr. Mladen Dolar (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) ter 14 avtoric in avtorjev

  1. Novo napredno celično zdravilo za imunoterapijo raka prostate

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICE IN AVTORJI: raziskovalke in raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ustanove za tkiva in celice – Celica, biomedicinski center, donorskega centra Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Zavoda za transfuzijsko medicino RS

  1. Novodobna organska onesnažila lahko obvladamo z algami

Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICE IN AVTORJI: dr. Franja Prosenc, prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, doc. dr. Darja Istenič (Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. David Škufca (v času raziskave raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, zdaj zaposlen na Zdravstveni fakulteti UL), prof. dr. Ester Heath (Institut Jožef Stefan), dr. Gianluigi Buttiglieri (Katalonski inštitut za raziskave voda – ICRA)

Foto: UL

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *