Odkritje molekulskega mehanizma razvoja limfoma
Raziskovalci Kemijskega inštituta in Centra odličnosti EN-FIST v Ljubljani so v sodelovanju z raziskovalci Univerze v Tübingenu, Nemčija, odkrili zakaj in kako pride pri nekaterih vrstah limfoma do aktivacije signalnih poti, ki so potrebne za preživetje rakastih celic.
Pred štirimi leti so raziskovalci iz ZDA ugotovili, da je pri določenih vrstah limfoma, raka belih krvničk, zelo pogosta mutacija proteina, ki v celicah posreduje informacijo o bakterijskih in virusnih infekcijah. Ta protein, imenovan MyD88, združuje signale več celičnih receptorjev TLR, za odkritje katerih sta Bruce Beutler in Jules Hoffman leta 2011 dobila Nobelovo nagrado za medicino. Raziskovalci Kemijskega inštituta so odkrili, da omenjena mutacija povzroča, da se mutirani proteini povezujejo med seboj, s čimer sprožijo aktivacijo signalnih poti, kar prepreči propad rakastih celic. Raziskava je pokazala, da so med razvojem raka izbrane prav tiste mutacije, ki omogočijo najmočnejšo aktivacijo in s tem preživetje rakastih celic. Raziskovalci so odkrili, da za aktivacijo zadošča mutacija v samo eni od dveh kopij gena, ker se mutirana oblika MyD88 veže tudi na normalno obliko proteina in sproži aktivacijo. V publikaciji so pokazali, da lahko rakave celice ubijejo z dodatkom peptida, ki prepreči dimerizacijo MyD88. Raziskava temelji na kombinaciji pristopov molekularne in celične imunologije z molekulskimi simulacijami.
Avtorji raziskave so Monika Avbelj, Ota Fekonja, Mojca Benčina, Matej Repič, Janez Mavri, Gabriela Panter in Roman Jerala iz Kemijskega inštituta ter Centra odličnosti EN-FIST ter 5 raziskovalcev Univerze v Tübingenu. Članek je objavljen v vodilni reviji za področje hematologije Blood, kjer je že na voljo spletna verzija članka. Raziskovalci poudarjajo, da je delovanje uporabljenega peptida zaenkrat še prešibko za uporabo v terapiji, vendar rezultati odpirajo pot za razvoj bolj učinkovitih zdravil.
Več: http://www.bloodjournal.org/content/early/2014/10/30/blood-2014-05-573188
Kemijski inštitut prejel evropska sredstva za obnovo prizidka in stare stavbe
Na Kemijskem inštitutu intenzivno potekata obnovi prizidka in stare stavbe, obe v večjem delu financirani iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt obnove prizidka Kemijskega inštituta je ocenjen na 2,2 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,8 milijona evrov. Projekt obnove stare stavbe Kemijskega inštituta pa je ocenjen na 1,7 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,4 milijona evrov.
Z omenjeno naložbo bo Kemijski inštitut Ljubljana prenovil pet laboratorijev in nakupil novo raziskovalno opremo. Cilj investicije je zagotoviti kakovostno in sodobno infrastrukturo. V sklopu obeh projektov bo obnovljenih preko 1.500 m2 tlorisnih površin, kar bo pomembno vplivalo na kakovost dela in delovnega okolja na Kemijskem inštitutu.
Foto: Mojca Benčina
Video: Matej Repič
