Okrevanje kot priložnost, da postanemo družba znanja
Na Kemijskem inštitutu so spregovorili o pomenu oblikovanja družbe znanja v kontekstu priprave načrta za Okrevanje in odpornost (NOO) po pandemiji Covid -19.
Spregovorili so direktorji slovenskih raziskovalnih zavodov, člani Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), ki so želeli opozorili na dejstvo, da bodo prav znanost, raziskave in inovacije eden najpomembnejših dejavnikov ponovnega zagona gospodarstva ter zagotavljanja slovenske samooskrbe na različnih ravneh.
KOsRIS kot pomemben del slovenske javnosti, je ob tej priložnosti pripravil tudi izjavo, v kateri:
ocenjuje, da mora Slovenija čim bolje izkoristiti gospodarsko okrevanje po epidemiji za spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja v skladu s trajnostnim razvojem;
ugotavlja, da so praviloma vse države EU, vključno z državami EU-13, prepoznale vlogo znanja kot osnovo za njihov nadaljnji razvoj in odpornost, ter temu primerno povečale sredstva na področju raziskav, razvoja in inovacij;
je prepričan o globoki povezanosti med družbeno in demokratično razvitostjo države in družbe ter vlaganji v raziskave, razvoj in inovacije;
ugotavlja, da Načrt za okrevanje in odpornost vključuje prevelik delež sicer potrebnih podpornih ukrepov in premalo razvojno usmerjenih projektov v skladu z osnovnim namenom tega mehanizma;
poziva Vlado RS, da na področju razvoja, raziskav in inovacij poskuša nadomestiti zamujeno in v okviru evropskih sredstev, ki jih ima Slovenija na razpolago v času po okrevanju po pandemiji covida-19 čim bolje uporabi za razvoj družbe znanja.
Celotno izjavo KOsRIS najdete TUKAJ.
Govorci prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Boštjan Zalar, direktor Instituta ‘Jožef Stefan’, prof. dr. Oto Luthar, direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU in prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta so predvsem poudarjali, da sodobna družba temelji na zanju, inovativnosti, kar omogoča skladen razvoj in civilizacijsko napredovanje. Da je znanje tisto, ki omogoča reševati človeštvo, je bilo očitno tudi v današnjem času pandemije. Leta in desetletja dela znanstvenikov so omogočila, da so zdaj v slebem letu razvili cepivo proti patogenu, ki grozi tako rekoč civilizaciji. In ko posamezne države postopoma prehajajo v okrevanje časov po pandemiji, ne smejo spregledati omenjenih dejstev, v ospredje razvojnih prioritet morajo postaviti tudi znanost kot enega najpomembnejših razvojnih potencialov.
Posnetek konference je na voljo na povezavah:
livestream.com/accounts/564247/events/7618799/videos/219412148/player
https://www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/285486803138417
Foto: KI
