Omejeni viri in izvajanje zdravstvenih storitev
V organizaciji Ekomomske fakultete UL bo 12. januarja 2021 med 15.00 – 16.30 potekal webinar z naslovom: The value – based healthcare paradigm – from concept to practise”
Razkorak med potrebami in povpraševanjem po zdravstvenem varstvu ter razpoložljivi viri in naložbami v zdravstvo se povečuje. To v prvi vrsti ogroža dostop bolnikov do najprimernejšega zdravljenja, po drugi strani pa finančno vzdržnost zdravstvenih sistemov in ohranjanje univerzalnega zdravstvenega varstva. V zadnjih 20 letih smo z različnimi strategijami, kot so krepitev preventive, sistematično vrednotenje novih zdravstveni tehnologij tako s kliničnega kot ekonomskega vidika, uvajanje sistemov celovitega obvladovanja kakovosti in varnosti ter s premišljenim razvojem spodbud za povečevanje produktivnosti, dosegli občutna povečanja učinkovitosti in uspešnosti zdravstvenega varstva. Žal pa nezanemarljiv delež zdravstvenih izdatkov še vedno nastaja zaradi neutemeljenih razlik med načini izvajanja in izidi istih zdravstvenih posegov, premajhne uporabe dokazano učinkovitih posegov, razlik v dostopnosti do najustreznejših načinov zdravljenja glede na bolezen ter prekomernega izvajanja zdravstvenih storitev in predpisovanja zdravil. Vse to dokazuje, da dosedanji napori ne zadoščajo.
V številnih evropskih državah se uveljavljajo pristopi za obvladovanje prekomernega izvajanja zdravstvenih storitev, ki ni utemeljen s potrebami bolnikov. Trši oreh pa predstavlja prerazporejanje omejenih virov med različne zdravstvene programe na podlagi ustvarjene vrednosti (angl. value-based healthcare). Ker so viri omejeni, namreč ni dovolj, da z oskrbo izboljšamo izide, ampak je ključno, koliko sredstev je potrebno vložiti za dosežen izid in predvsem, ali ne obstajajo druge zdravstvene obravnave, s katerimi je mogoče s primerljivimi viri doseči boljše (dolgoročne) rezultate. Čeprav se ta pristop zdi samoumeven, pa odpira številna vprašanja, ki jih bomo skušali osvetliti z našimi gosti:
Kako razumemo vrednost zdravstvenega varstva in kateri so tisti izidi, katerim različni deležniki pripisujejo največjo vrednost?
Kako doseganje takšnih izidov spodbuditi z načini odločanja o vključitvi inovacij v javno financiranje in metodami plačevanja izvajalcev?
Kaj bi takšen zasuk pri odločanju na podlagi ustvarjene vrednosti pomenil v praksi, in sicer na primeru zdravljenja raka z radioterapijo?
Razpravljalci bodo
Petra Došenović Bonča proučuje različne vidike slovenskega zdravstvenega sistema in reforme ter politike v tem sektorju, učinkovitost in uspešnost izvajalcev zdravstvenega varstva ter ekonomsko breme bolezni. Na Ekonomski fakulteti je vodja magistrskega študija Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu.
Katja Grašič; raziskovalka, Centre for Health Economics, University of York proučuje plačilne metode za bolnišnice, s posebnim poudarkom na razvoju sistema SPP in nagrajevanju uspešnosti. Njeni projekti med drugim vključujejo merjenje produktivnosti v zdravstvu, prilagajanje plačil za redke/kompleksne bolezni in razvoj spodbud za povečevanje učinkovitosti
Prof. Joseph Maria Borras; profesor na Univerzi v Barceloni, Oddelek za klinične znanosti je vodja raziskovalne skupine na Bellvitge Biomedical Research Institute (IDIBELL) ter direktor Catalan Cancer Strategy (program za obvladovanje raka Katalonije). Njegov raziskovalni interes vključuje teme s področij onkologije, epidemiologije, analize stroškovne učinkovitosti, z dokazi podprta medicina.
Matthew Palmer; predsednik in COO v Legion Healthcare Partners je predsednik in COO v Legion Health Care partners, odgovoren za “Value based” finančne, razvojne in upravljavske storitve za onkologijo in protonsko terapijo,, z uporabo inovativnih strategij, tehnologij in analitičnih platform. Je avtor 35 recenziranih publikacij vezanih na klinične vidike, operativno izvedbo in ekonomiko protonske terapije.
Foto: NIJZ
