Optilab: šteje le znanje

Veliko slovenskih zagonskih, start-up podjetij je dobro ocenjenih v širšem, mednarodnem okolju. Investitorji jih jemljejo resno, vedo, da v njih delajo izobraženi, inovativni posamezniki. In sposobni ljudje vedno najdejo priložnosti, če ne v domačem, pa v mednarodnem okolju. Med te posameznike  sodita tudi Gaber Terseglav in dr. Štefan Furlan, direktorja visokotehnološkega podjetja Optilab. Za Trombo sta pojasnjevala uspešnost in uporabnost sistema Admiral, ki je rezultat lastnega znanja in razmišljala o pogojih razvoja izdelkov z veliko dodano vrednostjo kot pogoja za zagon gospodarstva.

Podjetje Optilab deluje kot tehnološko podjetje, natančneje s področja IT tehnologij. Kako bi ga predstavili?

Terseglav: Optilab že od samega začetka deluje kot visokotehnološko podjetje. Specializirani smo predvsem za razvoj kompleksnih informacijskih sistemov. Iz našega portfelja bi v ospredje postavil predvsem sistem za obračun električne energije, ki bo v kratkem na slovenskem trgu aktiviran za produkcijsko uporabo in naš produkt Admiral, IT rešitev za obvladovanje goljufij v zavarovalništvu, ki je na slovenskem trgu v uporabi že več kot 5 let.

Kako ste se umestili na trg, kako ste se približali uporabnikom?

Furlan: Uporabnike smo prepričali predvsem z uporabo naprednih tehnologij, ki nas je ob vstopu na trg razlikovala od istovrstnih rešitev, verjetno pa tudi z visoko stopnjo motivacije in energije, ki je prisotna v večini zagonskih podjetjih doma in po svetu.

Rekli ste, da je najbolj prepoznaven vaš izdelek Admiral. Zanimivo ime, ima uporabnost izdelka asociativen značaj?

Terseglav: Do imena  smo prišli v okviru internega razpisa v podjetju. Vsi sodelavci v podjetju so prispevali svoje predloge, izbrali pa smo ime, ki je predstavljalo stabilnost in moč, hkrati pa je bilo primerno tudi iz tržnega in prodajnega vidika. Zdi se nam, da izbrano ime produktne veje vse te lastnosti lepo zaokrožuje.

Kaj bi povedali o Admiralu?

Furlan: Admiral je edinstven produkt za odkrivanje goljufij v zavarovalništvu, ki je v celoti plod slovenskega znanja. Omogoča odkrivanje tako enostavnih, kot tudi organiziranih goljufij oziroma nepravilnosti, specializiran pa je za področje zavarovalništva. Preiskovalca vodi skozi celoten proces preiskave: od detekcije goljufije, nepravilnosti do dokončne razrešitve primera, ki stranko pripelje do prihranka. Zato Admiral ni samo produkt za detekcijo goljufij, temveč podpira širše področje obvladovanja goljufij, nepravilnosti. Zdaj pa imamo v portfelju Admiral že tri produkte: Admiral Motor, namenjen avtomobilskim zavarovalnim vrstam,  Admiral Health, namenjen obvladovanju nepravilnosti v zdravstvenih zavarovanjih in Admiral Index, namenjen obogatitvi podatkov iz javno dostopnih in zasebnih podatkovnih virov.

Če pravite, da je namenjen procesu obvladovanja goljufij, je najbrž pravi izdelek za današnji čas, glede na to, da smo Slovenci po nekaterih raziskavah kar visoko na lestvicah, ki merijo to slabo lastnost.

Terseglav: Vsekakor lahko potrdimo, da smo se na tržišču pojavili v pravem trenutku. Zavarovalnice se močno zavedajo problematike in vlagajo izdatna sredstva v optimizacijo poslovnih procesov na področju škodnega procesa, kjer jim lahko nudimo podporo z našo rešitvijo. Potrebno pa je poudariti, da je slovenski trg majhen, konkurenca ne počiva, zato bi bilo omejevanje na slovenski trg dolgoročno poslovno nevzdržno. Edina možna pot naprej je nastop na tujih trgih in boj s konkurenčnimi rešitvami na mednarodnem nivoju.

Gaber Terseglav in dr. Štefan Furlan (Foto: Igor Domijan)

Zdaj Admiral uporabljajo zavarovalnice, bi ga lahko prilagodili za uporabo tudi v drugih sistemih? Če da, v katerih?

Furlan: Na začetku smo se usmerili na področje zavarovalništva, saj je pomebno, da je izdelek resnično prilagojen določeneni industriji. Seveda pa gledamo tudi v prihodnost. Tehnologijo in algoritme bi bilo zelo enostavno uporabiti v javnem zdravstvu, odkrivanju davčnih utaj, odkrivanju prevar v telekomunikacijah, bankah in v velikih podjetjih nasploh.

Kakšna pa je dodana vrednost tega izdelka. Kaj ste že ugotovili na področju zavarovalništva?

Terseglav: Dodana vrednost izdelka je visoka, vendar pot do nje zahteva partnerski odnos s stranko. Admiral je samo orodje, ki v pravih rokah lahko naredi bistveno razliko. Strankam pomagamo uporabljati orodje na pravi način, hkrati pa mora biti proces podprt iz organizacijskega vidika, saj se v poslovnih procesih lahko pojavijo dodatne aktivnosti oziroma pride do prilagoditev obstoječih.

Se večji sistemi pri nas zanimajo za uporabo Admirala, recimo javna uprava, banke, zdravstvo, šolstvo, socialne službe itd.? Ali je za državo bolj privlačen tuj izdelek, licenčen produkt, ki ga potem uporablajao? Kakšne so vaše izkušnje?

Furlan: Tudi v Sloveniji velikokrat zasledimo mentaliteto, da je tisto, kar prihaja iz tujine boljše. Dejstvo je, da se moramo bolj dokazovati, tudi ko gre za primerjavo z izdelki, ki imajo bistveno manj referenc. Seveda pa imamo tudi pri nas podjetja, ki razmišljajo pametno in vidijo prednost domačega ponudnika, saj lahko pri domačem ponudniku veliko bolj vplivajo na smer nadaljnjega razvoja produkta in dosežejo bolj kakovostno storitev, boljšo odzivnost, če sploh ne omenjamo vmesnikov v slovenskem jeziku.

Zanimivo je, da je bilo podjetje Optilab na nedavnem slovensko-izraelskem dnevu izbrano kot najboljše, najbolj perspektivno podjetje s strani izraelskih gostov. Zakaj ste jih prepričali prav z Admiralom?

Terseglav:  Admiral ima dejansko velik mednarodni potencial. To je bilo res pred petimi leti in drži še danes. Če se ozrem nazaj, smo v preteklih petih letih naredili zelo veliko, vendar je pot še dolga. V preteklosti smo se že srečevali z različnimi finančnimi investitorji in potencialnimi prevzemniki, zato dobro poznamo s tem povezane procese. Zavedamo se, da investitorji vsak mesec slišijo na desetine zelo zanimivih in potencialno dobičkonosnih zgodb, investicija pa se zgodi samo v nekaj promilih primerov. Iz tega razloga je težko izstopati in biti najboljši med najboljšimi. Poleg poslovne zgodbe morajo investitorji pridobiti zaupanje v ekipo. Od ideje do izvedbe je namreč zelo dolga pot. Menim, da smo na predstavitvi jasno povedali, kdo smo, kje smo, kam gremo in kako bomo tja prišli. Očitno je bilo to predstavljeno na najboljši možen način in smo bili na koncu izbrani kot zmagovalci.

Kaj vam ta izbor za najbolj perspektivno podjetje utegne prinesti?

Furlan: Tak izbor je pomemben, saj nam daje potrditev, da smo na pravi poti. Tak izbor ima po eni strani vrednost, saj nam dviguje prepoznavnost, poleg tega pa lahko generira tudi čisto konkretne poslovne priložnosti.

Boste svoje ponudbe širili tudi na tuje trge?

Terseglav: Za slovensko gospodarstvo so edina rešitev izvozno naravnani izdelki in storitve z visoko dodano vrednostjo. Menim, da morajo zdaj slovenska podjetja nujno usmeriti svoje moči v izvoz, kjer je gospodarstvo že v zagonu, ne se ozirati na trenutno lokalno gospodarsko klimo. Za naše podjetje velja enako.

Je ta vaš izdelek uporaben, aplikabilen tudi na sistemih drugih okolij, drugih držav?

Furlan: Da.

Se pri nas dovolj ljudi odloči za ustanavljanje startup/a, zagonskega podjetja ali obstajajo težave za zagon?

Terseglav: Težava je v izhodišču naših podjetij v fazi širitve. Slovensko zagonsko podjetje nagovarja s poslovno idejo bistveno manjši trg kot npr. nekdo z istovrstno idejo v ZDA ali v evropskem primeru v Nemčiji. Z enakim vložkom dela in znanja pridejo naša podjetja do manjšega začetnega izplena. V fazi širitve podjetja so zato tuja podjetja v boljšem izhodišču. Potrebno je čimprej vstopiti na mednarodni trg in razmišljati mednarodno. V Sloveniji država nudi razvojna sredstva za projekte z visoko dodano vrednostjo, vendar je pot do njih nepotrebno zbirokratizirana in kompleksna.

Kako poslovno okolje podpira te dejavnosti, kako jih podpirajo strukturne politike?

Furlan: V zadnjem času je okolje vedno bolj dejavno in je moč opaziti konkretne premike. Veliko teh premikov je plod predvsem posameznikov, ki na fakultetah, v domačih pospeševalnikih, podjetniških programih, tehnoloških parkih, tekmovanjih in denarno pomagajo mladim podjetjem.

Je pri nas dovolj znanja med mladimi, da se spoprimejo z novostmi, ustvarjanjem novih visoko tehnoloških izdelkov, ki lahko konkurirajo ne le v domačem ampak tudi v mednarodnem okolju?

Terseglav: Slovenija ima dobro šolstvo in ogromno akumulacijo znanja na različnih področjih, med katere spadajo tudi naravoslovne in tehniške vede. Nobenega razloga ni, da bi mladi v drugih državah imeli kakšno prednost iz tega naslova. To potrjuje tudi praksa s številnimi uspešnimi slovenskimi podjetniki, ki deljujejo mednarodno. Morda si v tujini lažje dovolijo izstopiti iz območja udobja, kar je v nasprotju s slovenskim značajem. Vendar mislim, da se tudi ta trend počasi spreminja.

Vaše stališče je, da mora biti univerzitetni študij težak, zahteven, le tako da tisto znanje, ki se je sposobno prebijati v konkurenčnem boju. Če k temu dodamo še ambicioznost, je uspeh zagotovljen. S takim stališče se najbrž mnogi študenti ne bi strinjali. Govorite o svojih izkušnjah?

Furlan: Da. Mislim, da cilj slovenske države ne sme biti, da čim več ljudi diplomira. Če že, naj bo cilj ta, da ima vsak možnost študirati. Doštudirajo pa naj le tisti, ki so sposobni. Narobe pa je, da se kakovost študija znižuje zaradi želje, da bi imeli čim več izobraženih. To na dolgi rok prinese razvrednotenje diplome, česar pa si ne želimo. Na primer Google dolgo časa sploh ni zaposloval ljudi, ki niso imeli vsaj diplome prestižne univerze, če ne celo magisterija ali doktorata.

Število brezposelnih se nam drastično povečuje, pri tem je še posebej zaskrbljujoč odstotek mladih brezposelnih. V Optilabu že nekaj let trdo delate, imate izkušnje, uspehe, tudi že mednarodno prepoznavnost. Imate ob omenjenih razmerah kakšen komentar?

Terseglav: Časi, ko je bila služba ob zaključeni srednji šoli zagotovljena, so davno minili, zdaj enako velja že za visoko izobražene kadre. Odgovor je seveda v povečevanju števila delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, ki bodo v verigi zagotovila tudi nova delovna mest za nižje kvalifikacije. Kupovanje socialnega miru s podpiranjem podjetij z nizko dodano vrednostjo je kratkovidna rešitev. Na žalost politika vidi samo štiri leta v prihodnost. Ker nimamo dolgoročne gospodarske vizije, bo stanje v prihodnosti verjetno še slabše.

Druga zaskrbljujoča vest je odhajanje mladih, tistih z znanjem, v druga okolja, v države,kjer je njihovo znanje cenjeno, uporabljeno in temu primerno nagrajevano. Se vam zdi to samoumevno. Bi morala biti slovenska politika na to bolj pozorna in omogočati ljudem z znajem boljše pogoje, tudi za zagon lastnih podjetij?

Furlan: Tisti, ki so najbolj sposobni, bodo vedno sposobni najti priložnosti. Velika večina jih je bila na izmenjavah, ima mednarodne povezave in nimajo strahu pred delom v tujini. Če bo priložnost v tujini boljša, bodo tja tudi šli. Na žalost ne vidim hitre in enostavne rešitve, ki bi zadržala te ljudi tukaj. Gotovo pa je potrebno razmisliti o debirokratizaciji, manjši obdavčitvi osebnih dohodkov, vzpostavitvi postopkov ustanavljanja spin-off in spin-out podjetij, itd.

Boste vi ostali v Sloveniji. Katere ovire bi vas toliko zavrle, da bi vse skupaj pustili in znanje odnesli drugam?

Terseglav:  Zaenkrat z veseljem ostajamo v Sloveniji.