PETER RIBARIČ: Večina preprek za ustvarjanje nečesa novega, je v naših glavah

Počasna gospodarska rast, vztrajanje pri visoki brezposelnosti zlasti mladih, investicijski zalom, fiskalna vrzel itd., posledično obračajo iskanje različnih možnosti ne zgolj preživetja, pač pa ustvarjanja nečesa novega. Kot novo, mislimo na izdelke, produkte, ki so plod znanja, inovativnosti, kreativnih posameznikov ali skupin. Taki ljudje, s prebitkom osebnosti, oboroženi z znajem in idejami, ustanavljajo zagonska podjetja, strat-upe. In če imajo dobro idejo, se lahko z izdelkom umeščajo tudi v mednarodni prostor. Potencial, ki pri nas obstaja, je prepoznala tudi skupina slovenskih podjetnikov iz skupnosti Silicon Gardens, ki so ustanovili majhen semenski sklad namenjen globalno usmerjenim slovenskim in regionalnim start-upom – Silicon Gardens Fund. Podprlo jih je tudi nekaj zelo uglednih investorjev iz ZDA.

Nadrobneje je o načinu dela in investiranja za TROMBO spregovoril Peter Ribarič, upravljalec sklada Silicon Gardens Found.

 

Peter Ribarič, ste podjetnik in eden od vlagateljev in upravljalec sklada Silicijevi vrtički. Za kakšen sklad gre? Kako je pobuda nastala in s kakšnim namenom?

Gre za sklad angelskega kapitala. Sredstva sklada bomo investirali v podjetja, ki so na začetku poslovne poti, so ustvarila prve prihodke, vendar potrebujejo kapital in mentoriranje za uspešen in hitrejši razvoj. Pobuda je nastala v okviru pobude Silicijevi vrtički (http://www.silicongardens.si), ki povezuje slovenske startupe že od leta 2010. Za ustanovitev angelskega sklada smo se odločili, ker je v Sloveniji težko pridobiti tovrstni kapital.

Kdo so poleg vas ustanovitelji, kdo je pristopil k ideji? Boste delovali kot poslovni angeli, torej na način, ki je v nekaterih okoljih pri nas že poznan?

Sklad smo ustanovili podjetniki za podjetnike (http://www.silicongardens.si/angelski-sklad/). K skladu so kot soinvestitorji pristopili podjetniki iz Slovenije in mednarodnega okolja, ki verjamejo v podjetništvo in podjetniški potencial Slovenije in širše regije JV Evrope. Delovali bomo na način poslovnih angelov, pri čemer bomo  investirali v startupe iz sklada in ne kot posamezniki – poslovni angeli.

Ste k skladu Silicijevi vrtički, Silicon Gardens, pristopili samo slovenski ustanovitelji ali ste pridobili tudi posameznike iz tujine. Če da, kako ste jih prepričali?

K skladu so pristopili tudi posamezniki iz tujine s katerimi smo že v poslovnih odnosih in ki verjamejo v podjetniški potencial regije.

Glede na to, da ste kurator sklada, kako ga boste upravljali?

Kot upravitelj sklada ga bom upravljal s ciljem oplemenitenja vloženih sredstev.

Sredstva namenjate zagonskim podjetjem, startu-pom, ki kažejo ambicijo narediti izdelek za, denimo, kar globalni trg. Kako boste prepoznali resnost in kvaliteto skupine oziroma posameznika, ki obeta?

Resnost bomo prepoznali po tem, koliko časa in sredstev so ekipa in posamezniki že vložili v realizacijo poslovne ideje in po njihovi pripravljenosti trdega dela, prilagajanja odzivom trga in pripravljenosti na selitev v druga okolja, če bi bilo to koristno za uspešno realizacijo poslovne ideje .

Ko najdete ustrezno skupino z idejo ali že testnim izdelkom, pristopate v povezavo. Se odločite zgolj za finančno pomoč, ali  ponujate tudi kaj več? Mnogo preprek morajo namreč start-upovci preiti, da uspejo

Startu-pom ponujamo denar v obliki kapitala in mentoriranje.

Katera področja vas konkretno zanimajo?

Nimamo omejitev. Zaradi naših izkušenj pa lahko več prispevamo start-upom s področja informacijskih tehnologij.

V Sloveniji je veliko stratupov, a le redkim je uspel res velik preboj tudi na mednarodno okolje. Vas to preseneča?

 

Ne. Tudi v drugih okoljih je običajno, da le redkim uspe.

Sploh pa, kakšno je zanimanje za ustanavljenje zagonskih podjetij pri nas? Kako je država naklonjena tem oblikam ustvarjanja nečesa novega in iskanja rešitev, ko je na trgu veliko izobraženih strokovnjakov? A vidi v tem kakšen potencial?

Država je naklonjena ustanavljanju novih podjetij in razvija nove programe pomoči start-upom. To me veseli, saj je vloga države zelo pomembna pri spodbujanju in zagotavljanju pogojev za podjetništvo.

Kaksne lastnosti sploh moraš imeti, da se odločiš pri nas za projekt start-up? Je v drugih, recimo razvitejših okoljih lažje, enostavnej?. Kakšno je vaše vedenje o tem?

Posameznik si mora želeti vzeti svojo usodo v lastne roke in prevzeti pobudo za realizacijo idej in idealov. Verjamem, da je Slovenija primerno okolje za razvoj podjetništva.

Ko se pogovarjamo s predstavniki večjih, že renomiranih podjetij, slišimo pogosto mnenje, da start-upi ne bodo rešili slovenskega gospodarstva, ki je res v slabi kondiciji. Kako vi razmišljate?

Start-upi kratkoročno ne rešujejo problema nezaposlenosti. Imajo pa za gospodarski ustroj podobno vlogo kot sveže celice za živ organizem. S pomočjo start-upov se gospodarski sistem uspešneje prenavlja in prilagaja spremembam v okolju.

Je v Sloveniji veliko znanja, ki pa nima možnosti izkazati se tudi zaradi  institucionalnih in še kakšnih preprek? Kakšno je vaše mnenje?

Menim, da je večina preprek v naših glavah.

Kako so ljudje, s katerimi prihajate v stik jzobraženi, koliko so inovativni, pripravljeni na delo?

Želimo si, da bi spoznali čim več podjetniških ekip, ki znajo, hočejo in so pripravljene za to trdo delati in vztrajati.

V ustanovitev sklada ste vsi podjetniki vložili določena sredstva, določen kapital. S kakšno gotovostjo pričakujete, da se vam bo povrnil? Se zavedate da gre tu tudi za določeno tveganje?

Angelski kapital je zelo tvegan kapital. Zanj velja, da obstaja velika verjetnost izgube, hkrati pa obstaja tudi možnost realizacije dobička ob uspehu naložbe.

Vaša namera se skorajda sliši kot filantropska poteza. Utegnete s tem načinom spodbuditi tudi državo,  da bo postala bolj pozorna na možnosti, da tudi preko uspešnih malih podjetij ki se usmerjajo na globalni trg, lahko delamo premike v boljši prepoznavnosti in boljšem vrednotenju našega gospodarstva. Večno se namreč od posojil ne bo dalo živeti.  Boste zato svojo dejavnost širili tudi izven Slovenije ali ostajate v teh okvirih?

 

Sklad je odprt za naložbe v start-upe iz Slovenije in bližnjih držav. Svojo dejavnost želimo srednjeročno izvajati v regiji Srednje in JV Evrope.

Foto: osebni arhiv