Podelitev Preglovih nagrad Kemijskega inštituta za izjemno doktorsko delo
Na Kemijskem inštitutu so podelili tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Dobitniki te prestižne nagrade v letu 2022 so dr. Jana Aupič, dr. Alja Prah in dr. Anže Prašnikar. Na dogodku so novim doktoricam in doktorjem znanosti podelili tudi svečane listne, razglasili pa so še prejemnika financiranja raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlade raziskovalke ali raziskovalce, ter Naj mentorico in Naj mentorja Kemijskega inštituta 2022.
Dr. Jana Aupič je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Načrtovanje novo proteinskega konformacijskega stikala na osnovi motiva ovite vijačnice«. Mentor pri delu je bil prof. dr. Roman Jerala.
V okviru doktorskega dela se je ukvarjala z načrtovanjem proteinskih ovitih vijačnic. Z ustreznim povezovanjem peptidov, ki tvorijo dimer ovite vijačnice v polipeptidno verigo, je mogoče načrtovati različne poliedrske oblike. Takšen način načrtovanja, poimenovan proteinski origami, zahteva uporabo ortogonalnih setov ovitih vijačnic, kjer vsak peptid tvori ovito vijačnico le s svojim peptidnim partnerjem. Nadgradila je metodo proteinskega origamija z razvojem seta konformacijskih stikal, katerih zvijanje in razvijanje je mogoče enostavno nadzorovati. V obstoječe dimere ovite vijačnice je vstavila vezavna mesta za kovinske ione in tako povzročila, da so peptidi tvorili homodimere ovite vijačnice v paralelni orientaciji le v prisotnosti Zn(II) ionov ali pri nizkem pH. Na ta način je lahko reverzibilno nadzorovala tvorbo struktur, kot so trikotniki ali trigonalne bipiramide, sestavljene iz dveh tetraedričnih domen. Takšna konformacijska stikala lahko služijo kot osnova za nadzorovanje proteinske aktivnosti cepljenih proteinov, razvoj biosenzorjev za zaznavanje celične koncentracije Zn(II) ionov, ali za preklopno biofunkcionalizacijo površin.
Dr. Alja Prah je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom “Raziskovanje vloge elektrostatskih interakcij pri encimski katalizi monoamin-oksidaz s pomočjo večnivojskega računskega modela”. Delo je opravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneja Stareta in somentorstvom prof. dr. Marije Sollner Dolenc.
Pri svojem doktorskem delu se je ukvarjala s preučevanjem samega izvora encimske katalize z uporabo metod računske kemije in sicer na primeru encimov monoamin-oksidaz. Ti encimi sodelujejo pri vzdrževanju homeostaze monoaminskih živčnih prenašalcev in so vpleteni v nastanek številnih nevrodegenerativnih bolezni. Glavnina njenih raziskav je bila osredotočena na razvoj in uporabo računskega modela za ovrednotenje vpliva elektrostatskih interakcij na katalitično funkcijo encimov. Njeni rezultati lepo pokažejo, da elektrostatske interakcije v veliki meri nadzorujejo substratno selektivnost encimov ter, da je na podlagi njenega pristopa mogoče razločevati majhne razlike v selektivnosti strukturno podobnih izoencimov. V svojem delu je ovrednotila tudi kinetični izotopski učinek, ki velja za najbolj direktno merilo odkrivanja prisotnosti jedrskih kvantnih učinkov pri kemijskih kot tudi encimskih reakcijah. Pri tem pokaže, da tuneliranje najverjetneje ne igra vidnejše vloge pri katalitični funkciji monoamin-oksidaz.
Dr. Anže Prašnikar je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Mikrokinetično modeliranje reakcij katalitske pretvorbe ogljikovega dioksida v metanol«. Mentor pri delu je bil izr. prof. dr. Blaž Likozar.
V svojem doktorskem delu se je ukvarjal s tehnologijami, ki bodo v bližnji prihodnosti ključno prispevale k zmanjšanju izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida v ozračje. Proučeval je katalizatorje za pretvarjanje ogljikovega dioksida v metanol, ki se lahko uporablja kot koristna kemikalija ali gorivo. Medtem ko je pretvorba ogljikovega monoksida v metanol že dobro poznan postopek z učinkovitimi katalizatorji, je ogljikov dioksid zaradi inertnosti bistveno teže pretvarjati. Reakcija terja visoke temperature in tlake, zato je poznavanje strukture in delovanja katalizatorjev ključno pri optimizaciji postopka. Anže Prašnikar je industrijski katalizator Cu/ZnO/Al2O3 karakteriziral z različnimi sodobnimi eksperimentalnimi tehnikami, preizkusil v reaktorjih pri različnih pogojih in nato izdelal mikrokinetični model. Ta je prvikrat pojasnil dinamiko cinka oziroma ZnO, od česar je odvisna aktivnost, ter pojasnil razlike pri delovanju katalizatorja z ogljikovim monoksidom in z ogljikovim dioksidom, ko nastaja tudi voda. Prav tako je opisal vpliv temperature, tlaka in časa na deaktivacijo katalizatorja, kar je kljub široki razširjenosti uporabe tega katalizatorja v industriji manjkalo.
Podelitev listin za doktorske disertacije, financiranje raziskovalnega projekta ter razglasitev najboljših mentorjev
Prvič letos so na Kemijskem inštitutu razglasili tudi prejemnika financiranja temeljnega raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca. Prejemnik financiranja za leto 2022 je dr. Andraž Krajnc, raziskovalec v Laboratoriju za adsorbente na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta. Tak način finančne podpore obetavnim projektom, katerih vodje so perspektivni mladi doktorji ali doktorice znanosti, zaposleni na Kemijskem inštitutu, je novost. Namen omenjenega projekta je mlade raziskovalke in raziskovalce Kemijskega inštituta podpreti pri samostojni raziskovalni poti, jih spodbuditi h kakovostnim prijavam na razpise ARRS, ter povečati njihovo konkurenčnost pri prijavah na projekte Evropskega raziskovalnega sveta.
Podelili pa so še priznanji Naj mentorica in Naj mentor Kemijskega inštituta. Ta naziv je za leto 2022 pripadel dr. Ivi Hafner Bratkovič ter doc. dr. Petru Djinoviću. Razpis za Naj mentorico in Naj mentorja na inštitutu pripravljajo v želji, da bi spodbudili kulturo dobrega mentoriranja, saj je ta za vzgojo vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev izjemnega pomena.
Foto: KI
