Podelitev Preglovih nagrad za izjemna doktorska dela na Kemijskem inštitutu
Že tradicionalna letošnja podelitev Preglovih nagrad na Kemijskem inštitutu, imenovanih po kemiku slovenskega rodu Frideriku Preglu, je izzvenela tudi v predstavitvi uspešnega dela inštituta. Kot je poudaril direktor prof. dr. Gregor Anderluh, je inštitut svetovno prepoznan po znanstveni odličnosti s posebnim poudarkom na prenosu znanja v gospodarstvo. S skoraj 300 zaposlenimi in zunanjimi partnerji predstavlja pravi raziskovalno-inovativni »ekosistem«. S svojo usmeritvijo aktivnega prenosa znanja v gospodarstvo, je inštitutu uspelo skleniti vrsto pogodb z gospodarstvom na področjih naprednih materialov , ohranjanja okolja in biotehnologije. S tem ustvarjajo dohodke, ki rastejo tako na domačem kot tujem trgu. Taka usmeritev inštituta je podkrepljena s prizadevanji, da bi dosegli sistemsko financiranje prenosa znanja v gospodarstvo, ki bi bilo stimulativno tako za organizacije, ki se tega področja šele lotevajo, kot za tiste, ki na tem področju že dosegajo določene uspehe, a obstajajo še priložnosti za izboljšave. Ravno tu so še mnogi izzivi in rezerve, poudarja direktor Anderluh.
Komisija za podelitev Preglovih nagrad, ki je pri izboru upoštevala predvsem izvirnost, objave v vrhunskih revijah, nakazovanje nadaljnih smeri razvoja znanosti na posemeznih področjih in vpliv doktorskega dela na širšo družbo, je med 15 predlogi izbrala tri kandidate.
Dr. Mojca Simčič je nagrado prejela za doktorsko delo »Fenotipske in genetske značilnosti cikastega goveda«.
Doktorska disertacija, ki vsebinsko sega na področje biotehnike ter molekularne genetike in biotehnologije živali, je z različnih vidikov proučevala cikasto govedo kot edino slovensko avtohtono pasmo govedi. Z analizo lastnosti zunanjosti je avtorica dokazala, da nanje vpliva več dejavnikov okolja, kar lahko povzroči nepravilno razvrstitev živali v ustrezen tip. Kot prva je Simčičeva ocenila dednostni delež zunanjih lastnosti pri cikastem govedu, ki jih je uporabila tudi za genetsko vrednotenje. Tako ocenjene plemenske vrednosti omogočajo pravilnejšo razvrstitev živali v ustrezen tip, kar se lahko uporabi za učinkovitejšo selekcijo populacije z vidika ohranjanja avtohtonih lastnosti. Njeno delo je podlaga za uvrstitev te pasme kot avtentičnega genetskega vira v novi enciklopediji pasem, ki jo pripravljajo na Univerzi Lincoln v Veliki Britaniji, kar je nedvomno izjemen uspeh, saj je to našo avtohtono vrsto postavilo na svetovni zemljevid pasem.
Dr. Rok Gaber je bil izbran za doktorsko delo »Uporaba sintetičnih DNA vezavnih proteinov za procesiranje informacij in usmerjanje procesov v bioloških sistemih«
Doktorsko delo se uvršča na področje sintezne biologije, ki združuje biološke, kemijske in inženirske pristope, s katerimi spremenimo delovanje celic na način, da opravljajo neko novo, koristno funkcijo. V doktorskem delu je Gaber uporabil modularne DNA vezavne proteine kot orodje za pospešitev metabolnih poti v živih organizmih in za uvedbo novih signalnih poti v človeških celicah tako, da so izvajale osnovne računske operacije. V prvem sklopu nagrajenega doktorskega dela je avtor v bakterijo Escherichia coli vnesel rastlinske gene, ki kodirajo encime za izdelavo močnega antioksidanta resveratrola. V drugem sklopu tega doktorskega dela pa se je nagrajenec ukvarjal s pripravo človeških celic, ki so izvajale osnovne logične operacije. Z opisano raziskavo je predstavil možno pot razvoja biološkega računalništva.
Dr. Anže Smole je bil nagrajen za doktorsko delo »Umeten genski regulatorni sistem za zaznavanje in zaviranje vnetja s protivnetnimi proteini v sesalskih celicah«
Namen doktorske disertacije je bil z uporabo orodij sintezne biologije in ob poznavanju imunskega odziva razviti umetni genski regulatorni sistem za zaznavanje in zaviranje vnetja s protivnetnimi proteini v sesalskih celicah. V doktorskem delu je Smole razvil izvirno in izjemno kompleksno protivnetno napravo osnovano na gensko spremenjenih sesalskih celicah, ki samostojno zaznava vnetne procese v telesu in ob pristnosti vnetnega signala sproži terapevtski odziv . Komisija je ocenila, da je doktorsko delo izjemen prispevek k znanosti na področju sintezne biologije. Nagrajenčeva odkritja in pristopi nakazujejo nadaljnje smeri razvoja diagnostike in zdravljenja različnih, predvsem avtoimunih bolezni.
