Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj za znanstvene dosežke ter Puhovih priznanj

Za letošnje Zoisove nagrade za dosežke v znanosti, slovesnost je potekala na Brdu pri Kranju, sta bili dodeljeni dve za življensko delo, dve za vrhunske dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, pet priznanj je bilo podeljenih za pomembne dosežke v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, dve priznanji za ambasadorja znanosti RS in dve Puhovi priznanji za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov v gospodarski praksi.

Predsednica odbora RS za Zoisove nagrade prof. dr. Tamara Lah Turnšek, je tako lavreate, ugledne goste in številne vabljence nagovorila z mislimi, “da je znanost tisto področje ustvarjalne dejavnosti, kjer je iskanje resnice in poštenost podajanja naših iskanj edina pot, ki vodi k razvoju družbe do napredka, tako v materialnem, še posebej pa v civilizacisjkem in moralnem pogledu. Žal je pot trnova, a raziskovalci so najprej tisti, ki v naravi svojega dela sledijo načelom poštenosti pri odkrivanju resnic”.

Zoisova nagrada za življenjsko delo, akad. prof. dr. Vito Turk

Akademik Vito Turk je že v sedemdesetih letih minulega stoletja z ustanovitvijo Slovenskega biokemijskega društva kot del Zveze evropskih biokemijskeih društev, začel novo znanstveno smer biokemije in molekularne biologije. Z usmeritvijo na biokemijske in strukturne študije lizosomalnih cisteinskih katepsinov in njihovih proteinskih inhibitorjev je postal eden od pionirjev na tem področju raziskav. Določitve struktur nekaterih katepsinov in novoodkritih inhibitorjev stefinov, nekaterih cistatinov in tiropinov so vodile do postavitve novega mehanizma interakcije med temi encimi – katepsini in njihovimi inhibitorji. Objavil je okoli 400 člankov, več poglavij v monografijah, desetine preglednih člankov v uglednih revijah z okoli 15.000 citati (Hirschev indeks 63). Delo njegove skupine in desetine raziskovalcev, ki iz nje izvirajo ter danes uspešno delujejo v Sloveniji in tujini, je bilo močna podpora celotnemu razmahu ved o življenju v našem prostoru.

Zoisova nagrada za življenkso delo, akad. prof. dr. Janez Levec

Kot univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije je akademik Janez Levec eden od začetnikov raziskovanja na področju kemijskega inženirstva. Skupaj s sodelavci je objavil več kot 100 izvirnih del v vrhunski periodiki, katerih citiranost je do konca marca 2014 že zelo presegla 3600 čistih citatov. Hirschev indeks akademika Levca je za področje tehnike daleč nadpovprečen in znaša 38. Zelo odmevne so predlagane korelacije za napoved hidrodinamskih parametrov v kapalnem reaktorju in uvedba oksidacije organskih spojin v vodnih raztopinah v prisotnosti trdnega katalizatorja. Proces za oksidacijo organskih polutantov v industrijskih odpadnih vodah je zaščiten s štirimi mednarodnimi patenti.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke, prof. dr. Milena Horvat

Raziskovalno delo je prof. dr. Milena Horvat posvetila razumevanju nevarnosti živega srebra in njegovih spojin v okolju in zdravju ljudi. Značilnost njenega dela je predvsem interdisciplinarni pristop pri reševanju okoljskih problemov onesnaženih okolij, razumevanju kroženja živega srebra v morskem okolju ter pri razvoju metod za spremljanje stanja in sprememb v okolju in zdravju ljudi. Prav tako se je ukvarjala z remediacijo onesnaženih okolij in cenovno učinkovitimi tehnologijami za odstranjevanje živega srebra iz emisijskih virov.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke, prof. dr. Gorazd Meško

Prof. dr. Gorazd Meško je eden od pionirjev na področju ekološke kriminologije na Slovenskem in pobudnik njenega znanstvenega preučevanja v jugovzhodni Evropi. S svojim delom je vplival na uvajanje novih vsebin v visokošolske izobraževalne programe. Pri svojem raziskovanju pa neguje interdisciplinarni pristop. Njegova dela vsebujejo zamisli, ki so pomembne za razvoj kriminologije kot znanosti tako doma kot tudi v mednarodnem okviru. Dosežki profesorja Meška imajo posebno razvojno razsežnost, saj so podlaga za nadaljnje preučevanje okoljske problematike, še posebej ekološke kriminalitete.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke, prof. dr. Maja Rupnik

Raziskovalno delo prof.dr. Maje Rupnik je usmerjeno v raziskave bakterije Clostridium difficile. Ta je pomembna povzročiteljica črevesnih okužb, ki se pojavljajo po zdravljenju z antibiotiki. Profesorica Rupnikova je razvila metodo toksinotipizacije za razlikovanje sevov Clostridium difficile glede na spremembe v regiji z zapisom za dva toksina, ki povzročata nastanek bolezenskih znakov. Metoda je zelo pomembna za razvoj novih diagnostičnih preizkusov in cepiv, zato je razumljivo, da profesorica Rupnikova tesno sodeluje tudi z industrijo. Sodelovala je pri odkritju popolnoma novega mehanizma, avtokalize, ki ga uporabljajo bakterijski toksini za vstop v celico. Velik del njenih raziskav je usmerjen tudi v preučevanje črevesne mikrobiote. Vodenje številnih domačih in tujih raziskovalnih ter industrijskih projektov ji je omogočilo, da je v Mariboru na novo vzpostavila uspešno raziskovalno skupino na področju medicinske mikrobiologije.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke, prof. dr. Giovanni De Ninno

Prof. dr. Giovanni De Ninno se posveča razvoju zahtevnih svetlobnih virov. Osrednje področje njegovega delovanja so laserji na proste elektrone, zlasti laser FERMI na sinhrotronu v Trstu. Pri načrtovanju in zagonu tega laserja je imel ključno vlogo ter z uvajanjem novih metod pomembno prispeval k optimizaciji njegovega delovanja. Pomemben dosežek je tudi laser, ki temelji na vzbujanju harmonskih nihanj visokega reda (CITIUS) in ga je skupina profesorja De Ninna v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji postavila na Univerzi v Novi Gorici. Prof. De Ninno vodi več odmevnih mednarodnih projektov, ki se osredotočajo na razvoj zahtevnih svetlobnih virov in njihovo uporabo.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke, izr. prof. dr. Mitja Ferenc

Prof. dr. Mitja Ferenc se je doma in v tujini uveljavil s preučevanjem usode Kočevske, ki se je po odselitvi okoli 12.000 nemških prebivalcev, vojnem in povojnem pustošenju srečevala z daljnosežnimi spremembami kot nobeno drugo območje na Slovenskem. Poleg vrhunske strokovnosti delo prof. Ferenca odlikuje izstopajoč pietetni odnos do problematike, ki še vedno razburja in domnevno deli slovensko javnost. Raziskuje namreč najbolj travmatična obdobja povojne zgodovine, zlasti povojne poboje in prikrita grobišča na Slovenskem. Poleg odkritosti, poštenosti, faktografske zavzetosti in doslednosti je znan tudi po uporabi najnovejših tehničnih pripomočkov pri vračanju prikritih grobišč v javni spomin.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke, izr. prof. Andrej Kitanosvki

Svoje raziskovalno delo profesor Kitanovski usmerja predvsem v razvoj novih, energetsko učinkovitih tehnologij magnetnega hlajenja, ki so alternativa obstoječim kompresorskim hladilnim napravam. Od vseh njegovih dosežkov je treba posebej poudariti njegov prispevek na področju novih konceptualnih rešitev za naprave magnetnega hlajenja in magnetne toplotne črpalke, ki temeljijo na novih konceptih prenosa toplote in termodinamike magnetnih procesov. Omenjene rešitve so pomemben temelj za nadaljnji razvoj te tehnologije. Zanimanje industrije dodatno nakazuje pomembnost teh dosežkov.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke, prof. dr. Janez Vrečko

V slovenski literarni zgodovini je Kosovelov primer med zelo zapletenimi, saj se je z njegovim morebitnim odnosom do ruskega konstruktivizma ukvarjalo veliko domačih in tujih raziskovalcev. Profesorju Vrečku je v monografiji o Kosovelu prvemu uspelo dokazati, da je Kosovel odlično poznal to avantgardistično gibanje, s tem pa je ovrgel tezo le o likovnem in arhitekturnem, ne pa tudi literarnem konstruktivizmu. Tako njegova raziskava razrešuje enega največjih sporov v slovenski literarni zgodovini. Kosovel je s pomočjo konstruktivizma sintetiziral znanost in umetnost. Kot so ruski konstruktivisti sprejeli kategorije prostora, časa in gibanja, je tudi Kosovel v konsih polemiziral z evklidskim prostorom in uveljavil nov einsteinovski časoprostor, ki ga sam imenuje sferični prostor. S tem je svoje konse zavestno postavil ob bok berlinskim in ruskim konstruktivistom, sebe pa v nekem pismu imenoval slovenskega, sodobnega in evropskega.

Priznanje ambasadorka znanosti RS, izr. prof. dr. Urška Vrhovšek

Izr. Prof. Urška Vrhovšek že 20 let živi in znanstveno deluje v tujini, pri čemer ves čas ohranja intenzivne strokovne stike z domovino. Je mednarodno priznana znanstvenica s področja živilske kemije in metabolomike. Svoje raziskave je opisala v več kot 90 znanstvenih člankih, ki so visoko citirani. Po diplomi na Univerzi v Ljubljani je študij nadaljevala na Dunaju, kjer je na tamkajšnji univerzi doktorirala s področja enologije. Znanstveno pot je nadaljevala na Fondazione Edmund Mach v Italiji, kjer danes vodi lastno raziskovalno skupino. Eden njenih največjih dosežkov je postavitev tehnološke platforme za metabolomske študije z vrhunsko opremljenimi laboratoriji, vodilnimi v Italiji in med vodilnimi v Evropi.

Priznanje ambasador znanosti RS, prof. dr. Jure Leskovec

Dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v ZDA. Tema njegovega raziskovalnega dela so velika družbena in informacijska omrežja ter družbeni mediji. Razvija statistične modele, ki opisujejo in napovedujejo vedenje ljudi ter razširjanje informacij v velikih spletnih sistemih, kot sta Facebook in Twitter.V razmeroma izredno kratkem času, devet let po diplomi na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter pet let po doktoratu na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu, je profesor Leskovec dosegel izjemne raziskovalne rezultate tako po obsegu kot tudi odmevnosti. Njegovih 89 objav v podatkovni zbirki Google Scholar dosega več kot 13.000 citatov. Nekateri njegovi članki so danes tako rekoč obvezno branje na tem področju. Na vodilnih konferencah je prejel vrsto nagrad za najboljše prispevke.

Puhovo priznanje, dr. Vladka Gaberc Porekar, mag. Tatjana Milunović, Ana Jesenko, dr. Simona Jevševar, dr. Maja Kenig, Sašo Tomše in Nebojša Furlan

Proizvodnja bioloških zdravil je eno najhitreje razvijajočih se področij sodobne farmacevtske industrije. Mešana skupina raziskovalcev Laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta ter farmacevtskega podjetja Lek, d. d., je že pod vodstvom preminulega doktorja Viktorja Menarta razvijala postopke za pripravo podobnega biološkega zdravila filgrastim in kemijsko spremenjene različice pegfilgrastim. Inovativni postopki so omogočili prenos na industrijsko raven in prva generacija zdravila se že prodaja. Druga generacija, pegfilgrastim, katere pridobivanje je skupina nagrajencev uspešno prenesla v proizvodnjo v Mengšu, je končala klinična preizkušanja. Visoko strokovno znanje, ki ga je Lek pridobil v sodelovanju s slovenskim akademskim okoljem in ga ob Novartisovem prevzemu leta 2002 izkazoval z lastnim razvojem bioloških zdravil, je omogočilo, da je danes v razvoju in proizvodnji podobnih bioloških zdravil v Mengšu zaposlenih več kot 250 ljudi, kar je več kot desetkratnik števila zaposlenih ob prevzemu. Dosežek skupine nagrajencev je zgled prenosa skupnih raziskovalno-razvojnih dosežkov slovenske industrije in akademskega okolja v industrijsko proizvodnjo.

Puhovo priznanje, dr. Klemen Lisjak

Dosežki dr. Klemna Lisjaka kažejo na prenos novega znanja v prakso pri vpeljevanju naprednejših tehnologij v pridelavi vina. V sodelovanju s podjetjem Škrlj, d. o. o, so razvili nov, inteligentni in tehnološko izboljšan sistem stiskanja grozdja, ki omogoča avtomatsko in natančno odmerjanje enoloških sredstev v boben stiskalnice že med samim stiskanjem grozdja. S tem se izboljša kakovost mošta, predvsem frakcij višjih nadtlakov. Rezultat razvoja je nova stiskalnica UltraPRESS, pri kateri sta sistem odmerjanja in inteligentni krmilnik novost na svetovnem trgu. Za to razvojno delo je bil podeljen nacionalni patent, v obravnavi pa je tudi mednarodni. Dosežke sodelovanja je podjetje Škrlj, d. o. o., uporabilo za optimiziranje opreme in tehnologije stiskalnic, kar je povečalo njegovo proizvodnjo ter dvignilo raven ponudbe na domačem in svetovnem trgu.