Podelitev Zoisovih nagrad za znanost in raziskovanje

Zoisova nagrada je najvišja nagrada v  Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Nagrado  podeljujejo od leta 1998 naprej,  ime je dobila po slovenskem podjetniku in raziskovalcu Žigi Zoisu. Nagrado podeljuje odbor, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije.  Na letošnji slavnostni podelitvi so podelili 14 nagrad, in sicer dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, eno Puhovo nagrado za življenjsko delo, tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke in eno priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Prve tovrstne nagrade, nagrade Sklada Borisa Kidriča, so se začele podeljevati leta 1957. Med leti 1988 in 1996 so bile to nagrade Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo, leta 1997 pa so jih preimenovali v Zoisove nagrade.

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije

Prof. dr. Marc L. Greenberg

Dr. Marc L. Greenberg, profesor na Univerzi v Kansasu, prejme priznanje za vrhunske dosežke v slovenističnem jezikoslovju in promocijo slovenščine, slovenistike in Slovenije v Združenih državah Amerike. Svojo znanstveno pot je začel s preučevanjem slovenščine, in sicer s terenskim raziskovanjem prekmurskih in prleških govorov in na podlagi te analize napisal doktorsko disertacijo. K tej problematiki se je vrnil še v drugih znanstvenih delih. Tudi v širše slavističnih delih prof. dr. Greenberg vseskozi navaja in kritično vključuje slovensko gradivo, kar je pri neslovenskih slavistih prej izjema kot pravilo. Napisal je prvo monografijo o slovenskem zgodovinskem glasoslovju, ki je to znanstveno disciplino postavila na svetovni zemljevid raziskovanja. Ustvaril je tudi priročno slovensko slovnico, ki predstavlja nepogrešljiv vir informacij za vse, ki se učijo slovenščine na tujih univerzah. Med njegove pomembne dosežke pri promociji slovenske znanosti v mednarodnem prostoru sodi tudi soustanoviteljstvo in souredništvo mednarodne znanstvene revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic.

Zoisova nagrada za življenjsko delo

Akad. in zasl. prof. dr. Alenka Šelih

Profesorica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Alenka Šelih že več kot pet desetletij deluje na področju kazenskopravnih in kriminoloških znanosti. Njeno znanstveno vodilo je, kako urediti državno represivno odzivanje na različna deviantna ravnanja tako, da bo kazensko pravo predstavljalo notranje uravnovešen, pravičen, racionalen in učinkovit sistem. Uravnoteženo je treba spoštovati pravice storilcev, varovati družbo pred kaznivimi dejanji in upoštevati vlogo in pravice žrtev.

Posebno pozornost posveča kazenskim sankcijam. Njeno raziskovalno delo je pustilo poseben pečat tudi na področju mladoletniškega sodstva in zaščiti otrok pred nasiljem. Vodila je več kot 20 raziskav in z njihovimi ugotovitvami in znanstvenimi razpravami utirila pot uvajanju novosti v kaznovalno pravo. Nosilna usmeritev je, da se je treba na kriminaliteto odzivati racionalno in humano.

Zoisova nagrada za življenjsko delo

Akad. prof. dr. Josip Globevnik

Josip Globevnik se je po doktoratu na Univerzi v Ljubljani leta 1972 intenzivno usmeril v raziskovalno delo na področju kompleksne analize (del matematične analize) in je kot prvi Slovenec po akademiku Josipu Plemlju navezal vrsto tesnih stikov s tujimi raziskovalci na tem področju. Okrog njega se je oblikovala raziskovalna skupina za kompleksno analizo, ki je danes osrednja skupina na področju matematične analize v Sloveniji in predstavlja jedro programske skupine Analiza in geometrija. Globevnik je vseskozi sledil novim raziskovalnim trendom in je bil med svojo kariero na vrsti daljših gostovanj na uglednih tujih univerzah in raziskovalnih ustanovah, še posebej v ZDA. Njegovo raziskovalno delo je bilo pionirsko na več pomembnih področjih in je vodilo v nove smeri raziskovanja, ki so danes zelo aktualne. Številnim mladim matematikom je širokogrudno pomagal odpirati vrata v svet z vzpodbujanjem in s priporočili za študij na dobrih tujih univerzah. Ta njegov prispevek k razvoju slovenske znanosti je prav tako pomemben kot vrhunski raziskovalni dosežki.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju rabe stabilnih izotopov v interdisciplinarnih raziskavah

Prof. dr. Nives Ogrinc

Prof. dr. Nives Ogrinc z Instituta “Jožef Stefan” prejme  nagrado za vrhunske dosežke za interdisciplinarno uporabo stabilnih izotopov lahkih (H, C, N, O in S) in težjih elementov (Hg) na področjih fizikalne kemije, ekologije, metrologije, živilstva in arheologije. Najobsežnejše raziskave je izvedla pri študiju kroženja ogljika v vodnih okoljih in s tem povezanimi podnebnimi spremembami. Pomemben rezultat njenega dela je ugotovitev, da Tržaški zaliv kljub povečanju koncentracij CO2 v atmosferi še ni izpostavljen procesom zakisanja. Tovrstne raziskave je nadgradila z vpeljavo novih metod na področju izotopske organske kemije, ki predstavljajo novost v svetovnem merilu, in podaja nove informacije o izvoru in pretvorbah organskih spojin v okolju. Eden njenih največjih dosežkov je uporaba stabilnih izotopov v živilstvu, saj je kot prva vzpostavila sistem za določanje pristnosti in sledljivosti živil v slovenskem prostoru, ki je v pomoč pri zaščiti potrošnika in prispeva k promociji slovenskih visokokakovostnih izdelkov. Sodelovanje z arheologi je privedlo do novih spoznanj o razvoju in načinu življenja naših prednikov in predstavljajo pomemben prispevek k bogatenju slovenske in svetovne kulturne dediščine.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju kriptografije in diskretne matematike

Prof. dr. Enes Pasalic

Prof. dr. Enes Pasalic je mednarodno priznan matematik, ki raziskovalno deluje na področju kriptografije in informacijske varnosti, torej na področju matematike, ki je med najbolj neposredno uporabnimi. Delo je povezano  na zagotavljanje zasebnosti komunikacij, na varno hrambo podatkov in podobne aktualne teme sodobne družbe.

Profesor Enes Pasalic se je po zaključenem doktorskem študiju na univerzi Lund na Švedskem zaposlil na raziskovalnem inštitutu INRIA v Parizu. Pot je nato nadaljeval na Danski tehnični univerzi, potem  pa se je zaposlil na Univerzi na Primorskem.

Danes sodi med vodilne svetovne raziskovalce na področjih simetrične kriptografije in sorodnih diskretnih struktur. Raziskovalno je sodeloval pri razvoju novega šifrirnega standarda, ki je bil uporabljen v mobilnem omrežju 3G.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti

Prof. dr. Denis Arčon

Prof. dr. Denis Arčon je redni profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in znanstveni svetnik na Institutu “Jožef Stefan”. Je svetovno priznan strokovnjak na področju eksperimentalne fizike trdne snovi z več kot 180 deli v uglednih revijah. Njegovo delo odlikuje tesno sodelovanje z več vrhunskimi skupinami po svetu.  Njegovo področje dela so sistemi s koreliranimi elektroni, superprevodniki in različne magnetne spojine, katerih fazne diagrame raziskuje z različnimi magnetnoresonančnimi metodami. Še posebej se je v zadnjem obdobju posvetil kvantnemu magnetizmu. Kot izjemen dosežek je treba omeniti zahtevno raziskavo kvantne spinske tekočine v tantalovem disulfidu, ki jo je pred mnogo leti napovedal nobelovec Phil Anderson. V članku v Nature Physics kot vodilni avtor opisuje niz zahtevnih raziskav, kjer so dokazi za njen obstoj prvič nedvoumni, zato je članek po objavi doživel veliko pozornosti v svetu. Prof. dr. Denis Arčon je poleg tega tudi pomembno prispeval k razumevanju drugih kvantnih magnetov ter fulerenskih magnetih in superprevodnikih faz.

Zoisovo priznanje za izvirne dosežke na področju fizikalne biokemije

Prof. dr. Jurij Lah

Prof. dr. Jurij Lah je  profesor za področje fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Odlikuje ga razvoj novih konceptov razumevanja delovanja sistemov, ki preko interakcij beljakovin in nukleinskih kislin uravnavajo fiziološko pomembne procese, povezane s hudimi boleznimi, kot so npr. rak, različne amiloidoze in bakterijske infekcije. Obvladovanje raznolikih sistemov je odraz njegove sposobnosti povezovanja ene od osrednjih fizikalnih teorij – termodinamike s strukturnimi značilnostmi in biološko vlogo beljakovin in nukleinskih kislin. Koncept raziskav biomolekularnih sistemov, ki ga je v raziskovalno polje vpeljal prof. dr. Jurij Lah, bistveno prispeva k ustreznemu opisu zapletenega obnašanja molekul in predstavlja pomemben korak v razvoju biofizikalne kemije pri nas in v svetu. V mednarodni prostor je vpet preko sodelovanj z evropskimi in ameriškimi raziskovalci, njegovo sodelovanje s farmacevtsko industrijo pa pomembno prispeva k iskanju novih poti zdravljenja bolezni pri človeku.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije

Prof. dr. Boris Rogelj

Prof. dr. Rogelj  na Institutu “Jožef Stefan”  raziskuje molekularne in celične vzroke za nastanek hudih bolezni živčevja, kot so Alzheimerjeva bolezen, frontotemporalna demenca in amiotrofična lateralna skleroza. Gre za neozdravljive in napredujoče starostne bolezni s strašljivimi posledicami, ki so zaradi staranja družbe vse pogostejše. Pri večini bolnikov s temi boleznimi prihaja do kopičenja nekaterih beljakovin znotraj ali zunaj nevronskih celic. Raziskave dr. Roglja so pokazale, da napake pri transportu teh beljakovin vodijo v njihovo kopičenje na napačnih mestih znotraj živčnih celic, posledica tega pa je oviranje celičnih procesov in odmiranje celic. Njegovo raziskovalno delo je povezano tudi s spremembami in delovanjem bolezensko pomembnih genov pri amiotrofični lateralni sklerozi, pri tem so njegovi izsledki bistveno vplivali na raziskovalne usmeritve na tem področju.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju teorije grafov

Prof. dr. Boštjan Brešar

Prof. dr. Boštjan Brešar s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je mednarodno priznan matematik, ki sodi med najvidnejše slovenske matematike srednje generacije. Raziskuje področje teorije grafov, ki predstavlja eno izmed najbolj uporabnih področij sodobne matematike, saj njeni modeli matematično opisujejo probleme iz računalništva, številnih naravoslovnih in družboslovnih znanosti ter tudi drugje.  Brešar spada med vodilne svetovne znanstvenike na področjih grafovske dominacije in metrične teorije grafov. Po večinskem mnenju strokovnjakov je domneva, ki jo je Vizing postavil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, najpomembnejši nerešeni problem na področju grafovske dominacije. Med številnimi pomembnimi dosežki prof. Brešarja poudarimo njegov samostojni članek iz leta 2017, v katerem je dokazal najboljšo splošno mejo za Vizingovo domnevo. Je tudi izumitelj dominacijske igre na grafih in avtor številnih raziskav o tej igri, ki ima izjemno veliko odmevnost v teoriji grafov.

Zoisovo priznanje za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije

Prof. dr. Matevž Dular

Prof. dr. Matevž Dular na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani raziskuje na področju inženirske dinamike tekočin, ožje pa predvsem na področju kavitacije – uparjanju vode zaradi nenadnega padca tlaka. Kavitacija velja za enega najbolj perečih problemov pri obratovanju turbinskih strojev, saj povzroča vibracije, hrup, znižanje izkoristka in poškodbe lopatic stroja.

Poudariti velja predvsem njegov prispevek k razumevanju kavitacijske agresivnosti. Predlagal je fizikalno razlago procesa kavitacijske erozije, ki je prej temeljila zgolj na empiričnih relacijah. Njegov teoretični model kavitacijske erozije je pozneje eksperimentalno potrdil ter ga vključil v metodologijo računalniške dinamike tekočin, s katero je mogoče vnaprej napovedati nastanek poškodb.

V okviru dela za Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) je razvil več novih modelov za popis uparjanja in kondenzacije v hitro spreminjajočih se tlačnih poljih ter kot prvi pokazal na možnost neposrednih meritev temperaturnih polj v kavitirajočem toku, kar daje možnost za optimizacijo delovanja turbočrpalk raketnih motorjev.

Ne nazadnje je treba poudariti tudi njegov prispevek k razumevanju kavitacijske agresivnosti na novem področju – na področju uporabe kavitacije, kjer jo izkoriščamo za uničevanje virusov, bakterij in farmacevtikov.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi

Izr. prof. dr. Miha Ravnik

Prof. dr. Miha Ravnik je izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter višji znanstveni sodelavec na Institutu “Jožef Stefan”. Je eden najplodovitejših in najprodornejših fizikov mlajše srednje generacije v Sloveniji, kar izpričuje širok nabor znanstvenih izsledkov, odmevnih objav in vabljenih predavanj, poleg tega pa ima tudi izjemen občutek za prenos znanja za  aplikacije. . Njegovo delo je na področju raziskav novih kompozitnih mehkih materialov, ki temeljijo na anizotropnih kompleksnih tekočinah (najbolj znani so tekoči kristali). Ukvarja se s strukturo nematskih polj in koloidov v anizotropnih kompleksnih tekočinah, dinamiko aktivnih in pasivnih anizotropnih kompleksnih tekočin ter fotoniko in senzoriko anizotropnih mehkih snovi. Aktivno sodeluje tudi pri raziskavah agregacije proteinov v bioloških zdravilih, kar ima pomembno uporabno vrednost. Posebej izpostavljeno delo Ravnika je na aktivnih nematskih emulzijah, fraktalnih nematskih koloidih ter svetlobno nadzorovanih topoloških konstrukcijah in vozlih, ki nadzorovano nastanejo v tekočih kristalih.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu

Prof. dr. Matjaž Dolšek

Prof. dr. Matjaž Dolšek je profesor za področje gradbeništva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Raziskuje na področju verjetnostnega pristopa v potresnem inženirstvu. Čeprav je pri nas področje uvedel, je s sodelavci v raziskovalni skupini, ki jo vodi, že v nekaj letih dosegel mednarodno odmevne rezultate, ki ga uvrščajo med najprodornejše raziskovalce srednje generacije na tem področju. Je eden osrednjih članov mednarodne skupine raziskovalcev, ki na podlagi verjetnostnega pristopa usmerja razvoj potresnega inženirstva. Njegove raziskave spreminjajo standardne metode projektiranja potresno odpornih konstrukcij in namesto pričakovane povratne dobe potresov kot podlago za projektiranje uvajajo ciljno potresno tveganje, ki se odraža, na primer, s sprejemljivo povratno dobo porušitve ali sprejemljivo pričakovano letno škodo. O odmevnosti izsledkov Dolškovih raziskav pričata število citatov njegovih del  in predlog postopka za verifikacijo potresnega odziva objektov na podlagi verjetnostnega pristopa, ki je vključen v dodatek revidiranega standarda za projektiranje potresno odpornih konstrukcij Evrokod 8.

Puhova nagrada za življenjsko delo

Izr. prof. dr. Marko Jagodič

Dr. Marko Jagodič je nagrajen za življenjsko delo na področju strateškega razvoja svetovno konkurenčnih telekomunikacijskih sistemov. Že več kot 50 let je ena od vodilnih osebnosti v razvoju elektrotehnike, še posebej telekomunikacijske stroke v Sloveniji. Njegovi izjemni znanstveni izsledki so povezani s prebojnim uvajanjem mikroelektronskih vezij v telefonske centrale že leta 1980, kar je bil dosežek tudi v svetovnem merilu. Posledice pogumnih in inovativnih odločitev nagrajenca so vodile v tehnološki preboj slovenske telekomunikacijske industrije po letu 1990, ko je deloval kot direktor razvoja v podjetju Iskratel. V tistem času mu je uspelo povezati industrijo in raziskovalne ustanove ter kupce in uporabnike komunikacijskih sistemov, kar je vodilo do vrhunskih tehničnih in poslovnih dosežkov. To je bilo tudi obdobje, ko se je Slovenija uvrščala med 15 držav na svetu, ki so bile sposobne načrtovati, razvijati in izdelati najbolj kompleksne telekomunikacijske sisteme.

Puhova nagrada za vrhunske dosežke na področju industrijske robotske tehnologije

Dr. Hubert Kosler, Erih Arko, Damjan Širaj, izr. prof. dr. Matija Jezeršek in prof.dr.Niko Herakovič

Dr. Hubert Kosler, Erih Arko, Damjan Širaj iz podjetja Yaskawa ter izr. prof. dr. Matija Jezeršek in prof. dr. Niko Herakovič s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so v skupnem sodelovanju dosegli vrhunske rezultate pri vpeljavi novih znanstvenih dosežkov v razvoj in proizvodnjo industrijskih robotskih tehnologij in izvedbeni odličnosti, vključno z integracijo laserskih tehnologij v proizvodne procese ter nadgradnjo digitalizacije proizvodnje na načelih pametne tovarne. Po uspešni realizaciji raziskovalnih dosežkov na trgu, je ta skupina raziskovalcev in inženirjev pridobila takšno zaupanje Yaskawe Electric iz Japonske, da ji je le-ta zaupala načrtovanje prve tovarne robotov v Evropi oziroma v Sloveniji, ki je zgrajena in že obratuje. Tovarna  je bila popolnoma nadrobno zasnovana v digitalnem okolju, preden se je gradnja sploh začela, kar je izjemen tehnični dosežek, ki nas na tem področju postavlja na svetovni zemljevid. To je bil prvi takšen pristop, gledano v širši regiji. Prvi roboti so bili izdelani v novembru leta 2018. Z novimi 150 visoko kvalificiranimi delovnimi mesti bo po dosedanjih predvidevanjih proizvodnja do leta 2022 dosegla 6000 robotov v vrednosti približno 100 miljonov  EUR letno z maksimalno proizvodno kapaciteto do 10.000 robotov letno.

Foto: MIZŠ