Podeljene Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike
Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta podelila četrte Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Za fizike na začetku kariere je prejel doc. dr. Matjaž Humar, za vrhunske enkratne dosežke dr. Enej Ilievski, Blinčevo nagrado za življenjsko delo pa zasl. prof. dr. Alojz Kodre.
Doc. prof. dr. Matjaž Humar z Instituta “Jožef Stefan” je eden najbolj prodornih in plodovitih fizikov mlajše generacije v Sloveniji, na kar kaže širok nabor znanstvenih rezultatov, odmevnih objav, vabljenih predavanj, recenzentsko in učiteljsko delo, ter zelo uspešno pridobivanje in vodenje slovenskih in evropskih projektov. Uvedel pionirske metode senzorike in biomarkerjev na osnovi mikro laserjev in laserskih mikroresonatorjev v mehkih in biokompatibilnih snoveh. Njegovo delo je rezultat prvega slovenskega laboratorija za Bio integrirano fotoniko na Odseku za fiziko trde snovi na Institutu Jožef Stefan, ki ga je nagrajenec z neumorno vztrajnostjo vzpostavil v preteklih 7 letih. Metoda “whispering gallery mode” mikro resonatorskih senzorjev, ki jo je s soavtorji razvil, omogoča sposobnost lokalizacije na nivoju posameznih celic s senzoriko raznovrstnih parametrov kot so temperatura, pH ter lomni količnik, kar predstavlja vsestransko in perspektivno orodje za globinsko slikanje v tkivih. Je prvi avtor osmih člankov v vrhunskih mednarodnih revijah kot so Nature Photonics, Nature Communications, Physical Review Letters in Advanced Materials. Njegova dela so zbrala do zdaj 1600 čistih citatov. Nagrajenec je kot vabljeni predavatelj poročal na številnih vrhunskih univerzah in konferencah. Pridobil je tudi 12 projektov v skupni vrednosti 3.4 MEur, med njimi tudi šest mednarodnih, od katerih sta najpomembnejša ERC Starting Grant in Human Frontier Science Program.
Enej Ilievski s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Ljubljani. Njegov članek, ki je osnova za nagrado za vrhunski dosežek, je na področju teorije transporta v integrabilnih kvantnih več delčnih sistemih. Že več kot dve desetletji je znano, da so sistemi, kot je obravnavana Heisenbergova spinska veriga, tudi pri visokih temperaturah lahko idealni prevodniki, kar je možno povezati z obstojem kvazilokalnih ohranitvenih zakonov, ki lahko služijo za določitev spodnje meje za t.im. Drudejevo utež, ki kvantificira idealni transport. Do najnovejšega preboja pri tej problematiki je prišlo v zadnjih petih letih z uvedbo nove teoretične metode posplošene hidrodinamike, kjer je pri uvedbi in uporabi dr. Enej Ilievski eden ključnih soavtorjev. V obravnavanem članku tako dr. Ilievski pokaže preslikavo med kvazilokalnimi ohranjenimi količinami in Bethejevimi kvazidelci, t.im. nizi. Rezultat njegove analize kaže, da je spodnja meja točna in da Drudejeva utež v Heisenbergovem modelu pri visokih temperaturah presenetljivo nikjer ni zvezna, ampak je fraktalna funkcija parametra anizotropije. Navedeni članek je bil objavljen v najuglednejši fizikalni reviji Physical Review Letters in ima doslej 160 citatov po bazi Google Scholar. Navedenemu delu je sledilo še več člankov dr. Ilievskega, kjer je nadgradil in razširil uporabo metode posplošene hidrodinamike, in tudi ti imajo zelo velik odmev v strokovni javnosti.
Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike je prejel zasl. prof. dr. Alojz Kodre s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prof. Kodre je v slovenskem prostoru pionir pri uvajanju raziskav na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije z uporabo sinhrotronske svetlobe, tako za raziskave v atomski fiziki kot za karakterizacije atomske in molekularne strukture materialov. Po njegovi zaslugi so slovenski raziskovalci vključeni v raziskave v mednarodnih sinhrotronskih centrih od samih začetkov, ko so sinhrotronske pospeševalnike delcev, ki so bili prvotno namenjeni raziskavam v fiziki osnovnih delcev, šele začeli uvajati kot izjemno svetle vire rentgenske svetlobe. O rezultatih raziskovalnega dela je poročal na številnih predavanjih na tujih univerzah in mednarodnih znanstvenih konferencah ter s tem uveljavil slovensko šolo za študij večelektronskih sovzbuditev z rentgensko spektroskopijo. Znanja iz atomske fizike in rentgenskih spektroskopskih metod je prof. Kodre prenašal na mlajše generacije na magistrskem in doktorskem študiju. Bil je mentor številnim diplomantom in štirim doktorandom. Neprecenljiv je tudi njegov prispevek na dodiplomskem študiju fizike. Izpostaviti velja dolgoletno vodenje predmeta Matematične fizike, kar je dobilo skorajda mitski status, in tudi njegovo uvedbo predmeta Modelska analiza, ki igra pionirsko vlogo pri izobraževanju računalniške fizike na ljubljanski univerzi.
Prof. dr. Alojz Kodre je bil med drugim predstojnik Oddelka za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko in predsednik habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani. Vedno je izpostavljal pomen presoje posameznikove usposobljenosti pred odvečnimi numeričnimi kriteriji. Poleg tega ima tudi nesporne zasluge za popularizacijo fizike in znanosti nasploh. Širši javnosti je nedvomno najbolj poznan kot kultni prevajalec znanstvene fantastike, predvsem Štoparskega vodnika, prevedel pa je tudi veliko poljudnih besedil s področja moderne fizike.
Posnetek podelitve: https://video.arnes.si/watch/5b2c4bxjdt49
