Podeljene nagrade Zlati znak „Jožefa Stefana“
Na Institutu »Jožef Stefan« so v okviru tradicionalnega tedna „Dnevov Jožefa Stefana“ podelili že trideseto leto zapored nagrade zlati znak Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate na področju naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju. Slavnostni govornik je bil svetovalec predsednika republike, akademik dr. Boštjan Žekš. Letošnji dobitniki nagrad so dr. Pavel Kos, dr. Žiga Kos in dr. Matija Gatalo.
Institut »Jožef Stefan« zlati znak Jožefa Stefana podeljuje avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v minulih treh letih iz naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju. Z njim želi spodbuditi mlade ljudi k še večji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem področju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospodarstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo.
Slavnostni govornik na prireditvi akademik dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika republike za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se je ob 30. podelitvi zlatih znakov Jožefa Stefana spomnil začetkov nagrade, saj je pri njih sodeloval. »Glavno zaslugo za uspeh v teh 30. letih imajo vsi direktorji, vsi upravni odbori, znanstveni sveti in odbori za zlati znak, ki so vztrajali pri visokih kriterijih, čeprav je najbrž bilo včasih težko. Če bi le eden od teh členov enkrat popustil, uspeha ne bi bilo.«, je izpostavil razloge za še vedno visoke standarde pri odločanju o dobitnikih nagrade.
Kot je povedal predsednik odbora za zlati znak prof. dr. Jadran Lenarčič, je letos odbor prejel 19 predlogov. »Vsi so bili izjemno kakovostni in odločitev o nagrajencih ni bila lahka.«
Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Pavel Kos za odmevnost doktorskega dela »Točne rešitve mnogodelčnih kvantnih kaotičnih sistemov«. Za nagrado sta ga predlagala mentor izr. prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in doc. dr. Lev Vidmar z Instituta »Jožef Stefan«. Dr. Pavel Kos je teoretični fizik, ki raziskuje na področju kvantnega kaosa. Tema njegovih raziskav so modeli in mehanizmi, ki razložijo nekatere pomembne lastnosti kvantnega kaosa v sistemih spinskih verig in kubitnih vezij. Rezultate njegovih raziskav lahko med drugim uporabimo za umerjanje prve generacije kvantnih računalnikov. Rezultati dela so bili objavljeni v vrhunskih revijah in imeli velik odmev. Del njegovih rezultatov so že uspeli replicirati z ionskim kvantnim simulatorjem. Rezultati dela so tudi porodili plaz povezanih raziskav drugih avtorjev v svetu, novembra 2021 pa so na Indijskem tehnološkem institutu (IIT) v Madrasu celo organizirali spletno delavnico o študijah, ki so jih spodbudile članki Pavla Kosa in sodelavcev. Svoje raziskave dr. Pavel Kos trenutno nadaljuje pri eni od najbolj prodornih raziskovalnih skupin, na institutu Maxa Plancka za kvantno optiko v Garchingu v Nemčiji.
Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Žiga Kos za odmevnost doktorskega dela »Mikrofluidne strukture na osnovi nematskih tekočih kristalov«. Za nagrado ga je predlagal mentor izr. prof. dr. Miha Ravnik s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Žiga Kos je teoretični fizik, ki raziskuje na področju mehke snovi, bolj specifično na področju nematskih tekočih kristalov in aktivnih tekočin. Neravnovesni aktivni nematski materiali so pomembni v kontekstu širših znanosti o življenju za razumevanje urejanja in materialnih lastnosti bioloških snovi, kot so na primer celični monosloji in mišična vlakna. Raziskave Žige Kosa so prinesle nekaj prebojnih odkritij, kar med drugim izkazuje izbran nabor najodličnejših objav in veliko število citatov. Rezultati dela so prinesli plodna sodelovanja z več eksperimentalnimi in teoretičnimi skupinami po svetu, predstavljajo pa tudi odlično osnovo za nadaljnje teoretične in eksperimentalne bazične študije kot tudi pri aplikativnem razvoju novih materialov. Kot posebej aplikativni zanimivi pa izstopata dve temi kandidatovih raziskav: površinsko-vzorčeni tekočekristalni preklopniki ter gnanje mikrofluidnih tokov z laserskimi žarki ali električnimi polji. Delo je v samem svetovnem vrhu raziskav na tem področju, kar med drugim izkazuje tudi pridobljeno podoktorsko izpopolnjevanje na prestižnem MIT v Bostonu, ZDA.
Zlati Znak Jožefa Stefana je prejel dr. Matija Gatalo za odmevnost doktorskega dela »Razvoj sinteze nanodelcev binarnih in ternarnih zlitin platine na ogljikovem nosilcu kot elektrokatalizatorju«. Njegov mentor je bil prof. dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta, za nagrado ga je predlagal izr. prof. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta. Doktorsko delo dr. Matije Gatala nagovarja aktualno tematiko zelenega dogovora in vodikovih tehnologij. Razvil je postopek priprave katalizatorja za gorivne celice, ki vsebuje majhno količino drage platine.
Namesto slednje je namreč za katalizatorsko osnovo uporabil zlitine platine in prehodnih elementov, kot so baker, nikelj ali kobalt. Z inovativno kombinacijo različnih sinteznih postopkov je pokazal, da so tako pripravljeni katalizatorji lahko zelo aktivni in hkrati tudi stabilni. Posebej je potrebno izpostaviti, da novi postopek omogoča pripravo velikih količin morfološko in kemijsko homogenih zlitin, kar pomeni, da je primeren tudi za uporabo na industrijski skali. Zato se odmevnost doktorskega dela Matije Gatala ne izraža zgolj v velikem številu citatov z delom povezanih člankov, temveč tudi v njegovi uporabnosti. Zaradi velikega interesa industrije je dr. Gatalo ustanovil odcepljeno podjetje, ki se ukvarja s trženjem v doktoratu pripravljenih katalizatorskih materialov. Predlog nadaljnjih raziskav sintezne ideje, razvite v doktoratu, je Evropski raziskovalni svet (ERC) nagradil z nagrado Proof of Concept. Za svoj izum je dr. Gatalo prejel še številne druge nagrade na uveljavljenih slovenskih forumih inovacij (GZS, OZ GZS, MOS, Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo).
