Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 16.12.21 in Inštituti, Kreativnost, Univerze

Podeljene Preglove  nagrade Kemijskega inštituta za izjemno doktorsko delo

Podeljene Preglove nagrade Kemijskega inštituta za izjemno doktorsko delo

Na zaključnem spletnem dogodku je Kemijski inštitut podelil tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Prejemniki za leto 2021 so dr. Brigita Hočevar, dr. Tilen Potisk in dr. Janvit Teržan.

Dr. Brigita Hočevar
je nagrajena za doktorsko delo z naslovom »Kinetika in transportni pojavi pri katalitski hidrogenaciji glukarne kisline do adipinske kisline« pri mentorju izr. prof. dr. Blažu Likozarju.

dr. Brigita Kočevar

Brigita Hočevar je v okviru svojega doktorskega dela raziskovala selektivno pretvorbo aldarne kisline, ki jo je moč pridobiti iz naravnih virov, npr. z oksidacijo glukoze, do adipinske kisline in njenih estrov. Ugotovila je, da sta za učinkovito pretvorbo ključna reduciran renijev katalizator in metanol kot topilo. Pokazala je, da bi nov postopek lahko razrešil okoljsko težavo sedanjega načina pridobivanja adipinske kisline iz fosilnih virov. Pri slednjem namreč, zaradi uporabe dušikove kisline, nastajajo škodljivi dušikovi oksidi. Pri postopku, ki ga je razvila v okviru doktorskega dela, se ne uporabljajo nobene okolju škodljive kemikalije, prav tako med procesom ne nastajajo škodljivi stranski produkti. Zaradi izjemno visoke selektivnost in visokih dobitkov razvitega postopka, bo ta zelo zanimiv za prenos na industrijsko skalo. Za razviti postopek za trajnostno pridobivanje adipinske kisline in njenih estrov je skupaj s sodelavci vložila tudi patentno prijavo.

Dr. Tilen Potisk
je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Macroscopic aspects of ferromagnetic nematic phases, tetrahedral order in ferrogels, and magnetorheological fluids« oziroma »Makroskopski vidiki feromagnetnih nematskih faz, tetraedrskega reda v ferogelih in magnetoreoloških tekočin«. Njegov mentor je bil prof. dr. Helmut Brand, somentorja pa prof. dr. Harald Pleiner in prof. dr. Daniel Svenšek.

dr. Tilen Potisk

V okviru doktorskega dela se je Tilen Potisk ukvarjal z makroskopskim modeliranjem in izpeljavo hidrodinamskih enačb kompleksnih magnetnih tekočin. Obravnaval je feromagnetne tekoče kristale, ki so bili nedavno odkriti na Inštitutu Jožef Stefan. Na podlagi primerjav med izračuni in izmerjenimi podatki je pokazal, da na dinamiko v takih tekočih kristalih ključno vpliva disipativna sklopitev med nematskim direktorjem in magnetizacijo. Napovedal je izjemno občutljivost in izredno hiter odziv feromagnetnih tekočih kristalov na majhne spremembe magnetnega polja, kar bi lahko vodilo do razvoja občutljivih magneto-optičnih naprav. Nagrajenec je predstavil tudi makroskopski model magnetoreoloških tekočin. To so tekočine, sestavljene iz mikrometrskih magnetnih delcev dispergiranih v izotropnem topilu, ki se npr. uporabljajo v magnetnih sklopkah in magnetoreloških blažilnikih v avtomobilih. Razviti model kvalitativno zelo dobro pojasnjuje eksperimentalna opažanja in bo zato omogočal napovedovanje vedenja magnetoreološih tekočin pod različnimi pogoji, ki so relevantni v industriji.

Dr. Janvit Teržan
je prejel nagrado za delo z naslovom »Delna oksidacija propena z molekularnim kisikom na katalizatorjih CuOx/SiO2, modificiranih z alkalijskimi kovinami«, pri mentorju doc. dr. Matjažu Spreitzerju in somentorju dr. Petaru Djinoviću.

V okviru doktorskega dela je Janvit Teržan razvijal katalizatorje za epoksidacijo propena z molekularnim kisikom. Pridobljeni propilen oksid je ena izmed pomembnejših kemijskih surovin na svetu, saj se uporablja v več industrijskih panogah, od avtomobilske in gradbene do tekstilne in elektronske. Nagrajenec je katalizatorje na osnovi bakra modificiral z alkalijskimi in zemljo alkalijskimi kovinami in tako razvil učinkovit postopek, s katerim se lahko pri proizvodnji propilen oksida izognemo dragim in umazanim načinom proizvodnje. Do učinkovitih katalizatorjev ni prišel le s poskušanjem, ampak si je pri razvoju pomagal tudi z natančnimi spektroskopskimi meritvami in teoretičnimi izračuni, ki so mu pomagali razumeti delovanje katalizatorja in sam potek katalitske reakcije. Spoznanja, do katerih je prišel, se na znanstvenem področju uporabljajo tudi za razlago procesov, ki niso vezani na epoksidacijo.

Podelitev listin novim doktoricam in doktorjem znanosti ter razglasitev Naj mentorja
Podeliljene so bile tudi svečane listine vsem tistim, ki so raziskovalno delo za doktorat znanosti opravili in v letu 2021 tudi zaključili na Kemijskem inštitutu. Gre za sedem novih doktoric znanosti in dva nova doktorja znanosti. Prvič letos pa so razglasili tudi prejemnika priznanja Naj mentor Kemijskega inštituta. Ta naziv je za leto 2021 pripadel dr. Mateju Hušu. Razpis za Naj mentorja so pripravili v želji, da bi spodbudili kulturo dobrega mentoriranja, saj je le-ta za vzgojo vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev izjemnega pomena.

dr. Matej Huš

Foto: KI

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *