Podeljene Zoisove nagrade, priznanja, ambasador znanosti in Puhova priznanja

Zoisova nagrada sodi med najvišjo nagrado v državi za dosežke znanstvenoraziskovalnega dela in razvojnih dejavnosti. Imenuje se po podjetniku in raziskovalcu Žigi Zoisu. Odbor, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije pa ima pristojnosti podelitve nagrade. Poleg te, se odbor odloča tudi o podelitvi Zoisovega priznanja, priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti in od leta 2006 naprej tudi Puhovega priznanja.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo je letos prejel akademik prof. dr. Peter Fajfar. Je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter redni član SAZU. Velja za utemeljitelja sodobnega potresnega inženirstva v Sloveniji. S svojimi dosežki je odločilno prispeval, da se je ta veja znanosti v Sloveniji povzpela v najožji evropski in svetovni vrh. Njegove metode za analizo gradbenih konstrukcij so postale eno temeljnih orodij na svetu v raziskavah potresne odpornosti.

Najodmevnejši znanstveni dosežek prof. Fajfarja je nelinearna potisna metoda za potresno analizo, imenovana N2, ki je pomemben svetovni mejnik v potresnem inženirstvu, saj zaradi svoje računske učinkovitosti tudi v praksi omogoča upoštevanje neelastičnih značilnosti odziva.

Znanstveni rezultati dr. Petra Fajfarja imajo izjemen praktični pomen. Njegovo delo je namreč močno vplivalo na razvoj predpisov in standardov v Sloveniji in Evropi. S svojimi raziskovalnimi dosežki, razvojem programske opreme ter pedagoškim in strokovnim delom, je odločilno prispeval k ekonomični zagotovitvi nadpovprečno visoke stopnje potresne varnosti večine pomembnih objektov v Sloveniji.

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije je bilo podeljeno dr. Matiji Strliču, ki deluje kot redni profesor na področju znanosti za dediščino na University College London. Hkrati je tudi redni profesor analizne kemije na Univerzi v Ljubljani.

University College London (UCL) je ena od petih najuglednejših evropskih univerz. Prof. Strlič je namestnik direktorja Inštituta za trajnostno dediščino in namestnik direktorja Centra za doktorsko izobraževanje »Znanost in inženirstvo v umetnosti, dediščini in arheologiji«. Leta 2010 je prof. Strlič ustanovil uspešen magistrski študij »Znanost za dediščino« na UCL, katerega direktor je še danes.

S svojimi temeljnimi raziskavami kemizma in procesov razgradnje je odprl novo pot v raziskavah materialov kulturne dediščine, s katerimi se je nato uveljavil v mednarodnem prostoru in postal vodilni svetovni raziskovalec na tem področju.

Njegov prispevek k razvoju in ugledu Republike Slovenije v znanosti in visokem šolstvu je pomemben, z evropskimi in drugimi projekti ter na podlagi obsežnega in odmevnega raziskovalnega in pedagoškega dela na University College London in Univerzi v Ljubljani pa se še dopolnjuje in raste.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju nanoinženiringa kontaktnih površin za molekularni nadzor mejnega mazanja in trenja, je prejel dr. Mitjan Kalin, profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Do nedavnega je veljalo, da so tribokemijski procesi in interakcije med mazivom in površino pomembni le za kontakte v režimu mejnega mazanja, pri čemer prevladujejo dotiki med vršički površin in so hidrodinamični vplivi maziva zanemarljivi. Dr. Kalin pa je s svojimi raziskavami pokazal, da med površino in mazivom lahko nastopi molekularni zdrs, odvisen od omočljivosti in polarne površinske energije, kar ključno vpliva na trenje tudi pri hidrodinamičnem mazanju, pri katerem dotikov med površinami sploh ni. S tem je vnesel v strojništvo povsem nova spoznanja o generičnih vplivih na trenje mazanih kontaktov, ki doslej niso bila upoštevana ter pomenijo novo smer razvoja znanosti in tehnike na področju trenja. Nekateri vodilni svetovni raziskovalci tega področja so te ugotovitve pospremili celo z izjavami o »zgodovinskih spremembah v tribologiji«.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri znanstvenoraziskovalnem delu na področju diskretne matematike in njenih uporab je pripadla prof. dr. Tomažu Pisanskemu. Je vrhunski raziskovalec, ki deluje na področju diskretne in računalniške matematike, z aplikacijami v naravoslovju, tehniki in družboslovju. O širini njegovega delovanja priča obsežna bibliografija, ki med drugim zajema 146 izvirnih znanstvenih člankov, eno znanstveno monografijo, ki je leta 2013 izšla pri ugledni založbi Birkhäuser. Dr. Pisanski je eden od pionirjev topološke teorije grafov na svetu in začetnik svetovno znane slovenske šole teorije grafov. Leta 2008 je soustanovil prvo mednarodno matematično revijo v Sloveniji, Ars Mathematica Contemporanea, ki se je leta 2014 uvrstila v prvo polovico SCI-revij na matematičnem področju. Njegov najpomembnejši doprinos v svetovno zakladnico znanja temelji na uporabi metod diskretne matematike v naravoslovju in tehniki. Izjemen je njegov prispevek k razvoju teorije upodobitev grafov, ki se uporablja v sami matematiki, pa tudi v kemiji, biologiji in drugih znanostih.

Dr. Borut Štrukelj pa je letošnji prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Republiki Slovenije. Je ustanovitelj skupnega raziskovalnega programa in laboratorijev med Institutom »Jožef Stefan« in Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani na področju farmacevtske biotehnologije. Dr. Štrukelj je bil do leta 2013 izvedenec na Evropski agenciji za zdravila v Londonu. Je predavatelj na uglednih tujih institucijah, med drugim kot Fulbrightov gostujoči profesor na Univerzi Duquesne v Pittsburghu.

Nagrajeni vrhunski dosežki prof. dr. Boruta Štruklja obsegajo vrsto visoko branih znanstvenih del v mednarodnih revijah, kar ga uvršča med 1 % vseh tukaj delujočih slovenskih znanstvenikov po kakovosti, z zelo visoko vrednostjo vrhunskih znanstvenih objav (A”). Zajemajo več področij:

• Zmanjševanje neželenih učinkov pri zdravljenju malignih neoplazem s fulerenoli, pri čemer je razvil nov dostavni sistem za njihovo zdravljenje.
• S soavtorji je odkril splošno metodo za selekcijo novih peptidnih ligandov z metodo bakteriofagnega prikaza.
• Skupina dr. Štruklja je prva pripravila rekombinantno mlečnokislinsko bakterijo Lactococcus lactis z izraženim ligandom proti TNFalfa, kar je osnova za razvoj tarčnega zdravljenja kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Za to je bil skupini podeljen ameriški patent.

Zoisovo priznanje pa so prejeli:

doc. dr. Alenka Mertelj in doc. dr. Darja Lisjak za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij,

prof. dr. Jana Rošker za znastveno monografijo Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China (za pomembne dosežke v sinologiji),

izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž za znanstveno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature,

prof. dr. Andreja Gomboc za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama

prof. dr. Kristina Gruden za pomembne dosežke v sistemski in molekularni biologiji

Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri razvoju kordieritne keramike s stabilnim nizkim koeficientom linearnega termičnega raztezka pa le letos pripadlo univ. dipl. inž. Ines Bantan, mag. Heleni Razpotnik, dipl. inž. Silvo Drnovšku in doc. dr. Danjeli Kuščer Hrovatin. Skupina je razvila in uspešno uvedla v proizvodnjo neporozno kordieritno keramiko tipa C 410 s kontroliranimi toplotnimi in mehanskimi lastnostmi. Kordieritni materiali imajo nizek koeficient linearnega termičnega raztezka, zato se uporabljajo za izdelavo komponent, ki so izpostavljene hitrim temperaturnim spremembam.

Foto: MIZŠ