Podnebno ogledalo 2020: za odziv na podnebne spremembe v Sloveniji

Na Institutu »Jožef Stefan« (IJS) so v Podnebnem ogledalu 2020 pripravili analize zelene javnofinančne reforme, energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja in organiziranosti za izvajanje podnebne politike. To so tudi tri kritične točke Slovenije na poti k izpolnjevanju načrtovanega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Mag. Andreja Urbančič poudarja: »V Sloveniji imamo vse ključne mehanizme vzpostavljene, dostopna so nam tudi evropska sredstva. Kljub temu pa ciljev ne dosegamo. Analize, ki smo jih pripravili v projektu LIFE Podnebna pot 2050, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za okolje in prostor, izkazujejo, da je težava v Sloveniji predvsem glede zadostnega števila izkušenih ljudi in organiziranosti.« Skupno je bilo v Podnebnem ogledalu 2020 objavljenih 10 zvezkov, ki so dostopni na spletni strani projekta. To je že tretje Podnebno ogledalo, ki so ga pripravili v okviru projekta, ki se v letošnjem letu zaključuje.

Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Uspešnost spopadanja z njimi bo odvisna predvsem od učinkovitosti izvajanja ukrepov blaženja (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov) in prilagajanja (zmanjševanje škode in izkoriščanje priložnosti) nanje. Potreben je predvsem premik v razumevanju, da podnebne spremembe niso zgolj okoljsko vprašanje, ampak razvojno vprašanje, odvisno od ravnanja posameznikov in skupnosti. Nujno je poznati učinke ukrepov in identificirati možnosti za izboljšanje.

V okviru Podnebnega ogledala 2020 so zdaj izšli še zadnji trije zvezki:

1- Zvezek 8: Ukrep v središču – Zelena javnofinančna reforma, v katerem sta predstavljena koncept zelene javnofinančne reforme (ZeJFR) in ocenjeno stanje njene priprave v Sloveniji. Z vidika blaženja podnebnih sprememb ZeJFR vključuje ukrepe, kot so odprava spodbud za fosilna goriva, davčni ukrepi in reforma porabe finančnih virov. Zvezek je pripravila Umanotera kot zunanji partner projekta.

Ugotovitve:

• V uveljavljanje takih ukrepov je bilo usmerjenih že več strateških dokumentov, vendar je napredek ZeJFR zaenkrat omejen. Uvedeni ukrepi: dajatev na emisije CO₂, trošarine za energijo, davek na motorna vozila, prispevka za URE in OVE ter Sklad za podnebne spremembe pri zmanjšanju emisij TGP do sedaj še niso bili ambiciozno zasnovani in zato še ne dovolj učinkoviti.
• Nadaljnji napredek ZeJFR v Sloveniji zaustavlja več ovir, med njimi tudi to, da je ni v političnih programih, kar vpliva tudi na pomanjkanje kontinuitete dela na ZeJFR v javni upravi. Jonas Sonneschein, Umanotera: »Napredek ZeFRJ ne bo zadosten dokler »podnebje« šteje samo za okoljsko vprašanje. Za uveljavitev ZeFRJ je potrebna močna vključenost podnebnih vprašanj v delo vseh sektorjev in ustrezne finančne spodbude za prehod v podnebno nevtralnost.«
• Javne finance niso razvojno usmerjene, saj se spodbujajo dejavnosti, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja emisij TGP in nimajo perspektive, kar nas tudi v finančnem smislu veliko stane. Spodbude usmerjajo potrošnike k večjim emisijam TGP, zato so za doseganje ciljnega zmanjšanja emisij TGP potrebni še dodatni ukrepi, ki to kompenzirajo in so praviloma tudi dražji. Okolju škodljive spodbude so bile v letu 2018 ocenjene na dobrih 124 milijonov evrov.
• Za nadaljnji razvoj ZeJFR v Sloveniji so potrebni ustanovitev stalnih institucij za upravljanje vključevanja podnebne politike v različne vidike javnih financ ter načrtovanje in izvajanje reform za učinkovitejši sistem oblikovanja cen ogljika.. Zagotoviti je treba tudi sistematično načrtovanje – jasno zastavljene cilje zmanjšanja emisij TGP za vse javne finančne spodbude – in njihovo spremljanje. Andrej Gnezda, Umanotera: »Še posebej pomembno bo to v prihajajočem obdobju, ko bo kar 30 % sredstev EU namenjenih podnebnim ukrepom.«

2- Zvezek 9: Ukrep v središču – Energetska prenova stavb ožjega javnega sektorja, kjer so podrobneje analizirani vzroki zaostanka pri doseganju ciljev na področju energetske prenove stavb v ožjem javnem sektorju (OJS). Omenjena prenova bi morala biti zgled za dolgoročne energetsko učinkovite prenove, saj imajo te pomembno vlogo pri doseganju cilja Slovenije, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost.

Ugotovitve:

• Slovenija je pri energetski prenovi javnih stavb, ki poteka z evropskimi sredstvi že od leta 2010, zelo uspešna. Uspešne so predvsem občine, medtem ko država pri prenovi svojih stavb zelo zaostaja za cilji: vsako leto bi morala prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi Vlade, pa je bilo do vključno leta 2019 prenovljenih samo 1,2 % namesto 3 % ciljne tlorisne površine, in sicer kljub jasnemu cilju, zagotovljenim evropskim sredstvom za investicije, namenskim sredstvom za pripravo projektov, vzpostavljeni projektni pisarni, izvedenim demonstracijskim projektom in drugim ciljno usmerjenim podpornim mehanizmom.
• Ker gre za naložbe z dolgo življenjsko dobo, ki vplivajo tudi na doseganje podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2050, in ker imajo projekti multiplikativne učinke na gospodarstvo ter so zato pomembni za okrevanje v sedanji krizi, je potrebno takojšnje ukrepanje.
• Za ožji javni sektor je treba natančno opredeliti odgovornosti in aktivnosti za energetsko prenovo ter z vključevanjem zagotoviti zavezanost nosilcev k izvedbi izvajanja programa.
• Vzpostaviti je treba primerno organizacijsko strukturo za izvajanje programa, dolgoročno pa tudi vir financiranja znotraj proračuna – trenutno financiranje temelji na evropskih sredstvih.

3- Zvezek 10: Ukrep v središču – Organiziranost za izvajanje podnebne politike, v okviru katerega so navedene ugotovitve analize organiziranosti organov državne uprave in širše za izvajanje podnebne politike. Zvezek je pripravila kot zunanji partner projekta Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Ugotovitve:

• Pripravljeni dokumenti morajo vsebovati vse elemente sistemskega pristopa v smeri doseganja želenih ciljev. Izhodišča njihovega načrtovanja morajo biti čim bolj objektivna, predlagani ukrepi pa konkretni in z jasno določenim nosilcem odgovornosti. Jasne morajo biti tudi medsebojne povezave ali součinkovanja posameznih ukrepov.
• Programski in izvajalski dokumenti morajo naslavljati participacijo prebivalcev, odzivnost na njihove potrebe in spremembe v okolici.
• Področje zmanjševanja emisij TGP je izrazito kompleksno, saj vključuje številne ukrepe in organe. Smiselna je ustanovitev vladne službe, ki bo odgovorna za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev. Raznolikost področja zahteva tudi vzpostavitev čimbolj enotne spletne, neposredno in javno dostopne platforme z vsemi potrebnimi informacijami o izvajanju o podnebne politike