Podpis pogodb z novo generacijo slovenskih štipendistov svetovne federacije znanstvenikov
Štipendije Svetovnega laboratorija v okviru Svetovne federacije znanstvenikov (WFS) so za slovenske mlade doktorje znanosti in doktorande pomemben finančni mehanizem, na nacionalnem nivoju z njim upravlja Slovenska znanstvena fundacija (SZF) in sicer od leta 2002 dalje. Ustanova skrbi hkrati tudi za promocijo WFS v Sloveniji, še posebej planetarnih nujnosti, ki jih je potrebno raziskovati v obliki uporabnih oz. ciljanih projektov. Štipendije imajo v primerjavi z drugimi vrstami denarnih podpor na nacionalnem oz. mednarodnem nivoju izrazito socialno vlogo: v prvi vrsti spodbujajo mlade z velikim intelektualnim potencialom, a iz socialno-ekonomsko šibkejšega okolja, da kljub neugodnim zunanjim pogojem uspešno zaključijo doktorski študij in izvedejo samostojne(jše) raziskovalne projekte v prvih letih delovanja kot mlade doktorice ali doktorji znanosti.
SZF je Dogovor o sodelovanju s WFS podpisala 18. februarja 2002 in tako zagotovila podmladku nacionalne znanstvene skupnosti do 10 štipendij letno za doktorande in mlade doktorje znanosti. Do leta 2016 je vlogo za dodelitev štipendije posredovalo SZF skupaj 131 prosilcev, odobrenih pa je bilo 76 štipendij ob upoštevanju, da letna kvota ne presega 10 štipendij.
Do sodelovanja na razpisih in dodelitve štipendije so upravičeni tisti prosilci, ki raziskovalno delujejo na področjih t.i. planetarnih nujnosti v okviru raziskovalnih inštitutov in univerz, tudi v primerih, če na teh institucijah znanja niso zaposleni oziroma so brezposelni. Štipendije dalje prednostno prejmejo mladi raziskovalci z nižjimi plačami, ki živijo v skupnosti (družini) in imajo otroke. Največji vpliv na nominacijo za štipendijo, ki jo pripravi SZF, pa ima kvaliteta raziskovalnega projekta na katerem prosilci delujejo v času prejemanja štipendije.
Prednost pri dodelitvi štipendije imajo mladi raziskovalci, ki delujejo na področju proučevanja in preprečevanja bolezni in onesnaženosti prostora, podnebnih sprememb, pridobivanja in predelave hrane ter zagotavljanja zadostnih virov pitne vode.
Kar 50 slovenskih raziskovalnih projektov štipendistov od skupaj odobrenih 76 (66%) je bilo zgolj treh področji raziskav in sicer 22 (44%) s področja medicine in biotehnologije, 16 (32%) s področja raziskav za razvoj nacionalne družbe ter 12 (24%) s področja proučevanja onesnaženosti okolja.Spolna struktura prejemnikov štipendije WFS se je v času prvih 14 let izvajanja programa v Sloveniji popolnoma uravnotežila: med prejemniki je bilo 38 moških in 38 žensk. Največ štipendistov, 48 (63%) je raziskovalno delovalo v okviru slovenskih univerz, 18 (24%) v okviru raziskovalnih inštitutov ter 8 (10%) v okviru strokovnih zavodov nacionalnega pomena; 2 štipendistki (3%) pa sta bili celo brezposelni, a sta pripravljali doktorsko disertacijo na instituciji znanja.V času oddaje vloge na razpis štipendij je do sedaj 37 prosilcev, ki so štipendijo tudi prejeli (49%), že imelo opravljeno doktorsko delo, 8 štipendistov (10%) je imelo akademski naslov magistra znanosti, 31 (41%) pa visokošolsko diplomo oz. položaj doktoranda.
Značilnosti nove generacije slovenskih štipendistov WFS
V okviru zadnjega javnega razpisa 10 štipendij (november-december 2015) je vlogo pravočasno oddalo 20 prosilcev. Na osnovi ocenjevanja vlog na SZF je bilo na sedež Svetovnega laboratorija pri Svetovni federaciji znanstvenikov decembra 2015 posredovano 11 vlog, odobreno pa v obdobju februar-marec 2016 skupaj 9 vlog. Med novimi slovenskimi štipendisti WFS so tako 4 ženske in 5 moških. Glede na zaposlovalca 4 štipendisti raziskujejo na univerzah, 3 v strokovnih zavodih ter 2 na raziskovalnih inštitutih. Štirje (4) že imajo naziv »doktor znanosti«, pet (5) pa je doktorandov.
Trije (3) se v času prejemanja štipendije WFS ukvarjajo s temami s področja podnebnih sprememb, dva (2) s področja pridobivanja hrane in energije ter po eden z onesnaženim okoljem oz. z globalnim monitoringom.
