Posledice koronavirusnih obolenj na možganih? Zdravniki zelo zaskrbljeni.
Nove raziskave kažejo, da obstajajo resni primeri poškodb možganov povezanih s koronavirusnimi obolenji. Kot navajajo raziskovalci, niso zgolj človekova pljuča tarča koronavirusa, vse več raziskav namreč kaže, da je Covid-19 povezan s potencialno usodno poškodbo možganov in nevrološkimi težavami. Pri nekaterih bolnikih so npr. zdravniki zaznali otekanje možganov s spremljevalnimi epizodami delirija. Pri drugih so opazili razvoj motenj živčnega sistema kot je Guillain-Barrejev sindrom, ki lahko povzroči rahlo ohromelost. Spet pri drugih so zaznali življenjsko nevarne možganske kapi. “Opažamo zaskrbljujoč način, kako Covid-19 vpliva na možgane, česar pri drugih virusih doslej še niso zaznali,” pravi dr. Michael Zandi, nevrolog z Univerzitetne klinike v Londonu in eden od avtorjev nove študije. Raziskovalci ugotavljajo, da nevrološki simptomi niso omejeni samo na hude primere obolenj s Covid-19. “Lahko nastanejo nevrološke težave tudi v primeru, ko pljuča niso zelo prizadeta, “ pojasnjuje Zandi. Navajajo primer ženske, brez predhodne psihiatrične anamneze, s slušnimi in vidnimi halucinacijami, ki se je začela nenavadno obnašati tri dni po odpustu iz bolnišnice.
V študiji, v kateri so zajeli 43 bolnikov s coronavirusom starih od 16 do 85 let, so pri ducatu njih opazili otekanje v centralnem živčnem sistemu, pri devetih so postavili diagnozo akutnega diseminiranega encefalomielitisa (ADEM), redko vrsto vnetja, ki običajno napade živce v otrokovih možganih in hrbtenjači po okužbi z mumpsom ali ošpicami. Pri nekaterih bolnikih so postavili diagnozo sindrom Guillain-Barre, nekateri pa so dobili nevrološke simptome tudi tri tedne po prvih znakih okužbe s Covid-19.
Kakorkoli, pomembno je, da raziskovalci ugotavljajo, da življensko nevarna nevrološka stanja pri bolnikih niso nujno povezana s hudimi respiratornimi simptomi. Koronavirus lahko udari ne glede na starost pacienta, saj druge študije kažejo, da lahko tudi pri mladih bolnikih, z blago simptomatiko Covid-19, pride do zapletov, povezanih s krvim strdkom in možgansko kapjo. Ali lahko govorimo o epidemiji “možganskih okvar povezanih s pandemijo? “ sprašujejo raziskovalci. Zato predlagajo, naj zdravniki spremljajo bolnike s koronavirusom, da bi eventualno lahko “ugotovili dolgoročne posledice te pandemije”. Ekipa Michaela Zandija in drugi raziskovalci so zaskrbljeni, ker se nekatere težave s poškodbami možganov pojavljajo šele nekaj časa potem, ko bolniki že zapustijo bolnišnico. “Skrbi me, da imamo zdaj na milijone ljudi s Covid-19 po svetu. In če je v enem letu deset milijonov ljudi, ki so si opomogli in imajo kognitivni primanjkljaj….utegne to vplivati na njihovo delovno sposobnost in vsakodnevno življenje, “ razmišlja nevroznanstvenik Adrian Owen, ki je tudi član raziskovalne ekipe. To je podobno pojavu , ki so ga opazili v desetletjih po španski gripi leta 1918. Do leta 1930 je namreč več kot milijon ljudi zbolelo za encefalitis letargiko. Motnja, ki jo je povzročila oteklina v možganih se kaže kot pretirana zaspanost, odsotnost in kot močna nevrodegeneracija zaradi katere so bili bolniki prizadeti. “Zato je zaskrbljujoče, če bi se po Covid-19 lahko pojavila kakšna skrita epidemija, kjer bi opazili kakšne zapoznele učinke na možganih. Je pa za zdaj še prezgodaj, da bi o tem z gotovostjo sodili,”poudatja Zandi. Vendar nekatere znanstvenike kljub vsemu vendarle skrbi, da bi koronavirus lahko povzročil epidemijo “možganskih okvar povezanih s pandemijo.”
Celoten članek je dosegljiv na: https://www.businessinsider.com.au/coronavirus-linked-brain-damage-delirium-neurological-problems-2020-7?r=US&IR=T
Foto: Ivan Shidlovski