Predstavitev polletnih znanstvenih dosežkov slovenskih štipendistov svetovnega laboratorija
CERN, znanstveno središče planetarnega pomena, je ponudilo okolje za 33. letno srečanje direktorjev nacionalnih štipendijskih programov Svetovnega laboratorija, pomembnega podpornega mehanizma za razvijanje novih generacij raziskovalcev, ki delujejo na področjih planetarnih izzivov v okviru Svetovne federacije znanstvenikov. Predstavljeno je bilo 12 nacionalnih štipendijskih programov, med njimi tudi slovenski, ki ga upravlja Slovenska znanstvena fundacija (SZF) pod vodstvom njenega direktorja dr. Edvarda Kobala.
SZF je sklenila dogovor o sodelovanju s Svetovnim laboratorijem februarja 2002. Dogovor SZF omogoča, da letno upravlja z do 10 štipendijami za slovenske mlade raziskovalce, tako za mlade doktorje znanosti, kakor doktorske študente, ki v svojih prvih raziskovalnih projektih obravnavajo teme, ki jih Svetovna federacija znanstvenikov uvršča med nad 70 različnih planetarnih izzivov sedanjosti. V ta namen ustanova na osnovi prejetih kandidatur oblikuje nabor do desetih nominacij, ki so v drugi fazi ovrednotene analizirane na sedežu Svetovnega laboratorija pri Cernu v Ženevi. Tam so sprejete tudi dokončne odločitve o novih generacijah slovenskih štipendistov. Za sedanjo generacijo štipendistov, ki jih je devet, so bile odločitve sprejete februarja 2016, marca pa se je že začelo enoletno štipendiranje.
Dr. Polona Hafner in dr. Simon Poljanšek raziskovalno delujeta na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Proučujeta vplive podnebnih sprememb na rast določenih vrst gozdnih dreves na območjih, kjer so tudi sicer omejene možnosti za rast npr. omejene zaloge razpoložljive vode. Ob uporabi utečenih metod in tehnik vnašata v delo tudi nove, mlajše metode ter tako pridobivata pomembne podatke, ki bogatijo znanje gozdarskih strokovnjakov.
Dr. Aleš Sedlar proučuje na Kmetijskem inštitutu Slovenije določene virusne okužbe krompirjevih gomoljev. Te povzročajo nemajhno gospodarsko škodo pridelovalcem te pomembne kulturne rastline.
Na področju planetarnih izzivov v zvezi z zagotavljanjem dovolj velikih količin hrane oz. živil deluje tudi dr. Jernej Prišenk s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Razvija optimizacijo modelov za uspešno gospodarno pridelavo mleka na hribovskih kmetijah (v Sloveniji) ter modelov za trg z mlekom v naši državi.
Mag. Tjaša Vidmar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani raziskuje lastnosti in možnosti uporabe volframovega (VI) oksida v optoelektroniki, še zlasti pri 3D tiskanju.
Na področju okolju prijazne, a istočasno učinkovite rabe energije, postaja vse pomembnejša vodikova tehnologija. Z njo se v okviru Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ukvarja doktorski študent Andrej Lotrič. Proučuje in nadgrajuje področje gorilnih celic, ki omogočajo pridobivanje električne energije v eni stopnji iz kemijske energije.
Doktorski študent Bor Krajnc z Mednarodne podiplomske šole »Jožef Stefan« v Ljubljani proučuje ogljikov dioksid v kraških jamah. V zvezi z njim je oblikoval več obetavnih hipotez, ki jih sedaj preverja z eksperimentalnim delom ter pri tem uporablja poleg utečenih metod za tovrstno raziskovanje tudi najnovejše.
Severno-vzhodna Slovenija z obrobjem Panonske nižine je velik izziv za slovenske geologe. Kristina Ivančič, doktorska študentka Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, proučuje sedimentne kamnine in minerale v Slovenjegraškem bazenu.
Sara Zupan, doktorska študentka Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, poučuje vplive podnebnih sprememb na pogostost zadrževanja vrste metuljev (Coenonympha oedippus) v določenem ekosistemu. Njihova velika občutljivost na temperaturo jih uvršča med bio pokazatelje sprememb v eko sistemih ter tako omogoča ob uporabi utečenih izbranih metod in tehnik terenskega raziskovalnega dela, pridobivanje pomembnih podatkov ali informacij, ki dodatno utrjujejo prepričanje o vplivu podnebnih sprememb na pogoje za življenje živih bitij v ekosistemih.
Večina sedanje generacije slovenskih štipendistov Svetovnega laboratorija je v prvega polleta zaključila s terenskim delom ter že prešla k obdelavi zbranih podatkov, oblikovanju sestavkov za znanstvene revije ter k zaključevanju doktorskih tez.
Foto: youtube
