Preglova nagrada in naziv zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta
Kemijski inštitut, ki je na področju kemije in sorodnih ved vodilna raziskovalna inštitucija v regiji, je svetovno prepoznan po znanstveni odličnosti. Posebni poudarek tej odličnosti daje udi prenos znanja v gospodarstvo. Sicer pa se inštitut lahko pohvali z največjim številom patentnih prijav glede na število zaposlenih. Vrsto let namreč uspe letno prijaviti petnajst patentov. In ne le to, sodi tudi med vodilne raziskovalne inštitucije v Sloveniji na področju prodaje inovacij. V zadnjih letih je postal pomemben partner multinacionalkam in globalnim podjetjem. Kot sodelavec se kemijski inštitut pojavlja ob japonski Hondi, Oxford Nanopore Tehnologies, izraelskim podjetjem Brightsource, globalnim podjetjem Alstom Power in drugimi. Z domačimi podjetji pa so seveda tesni sodelavci Krke in Leka. S slednjim so razvili dve od treh podobnih bioloških zdravil, ki jih prodaja Sandoz, v sklopu katerega deluje Lek, je v nagovou slavljencem, gostom in sodelavcem poudaril direktor inštituta prof. dr. Janko Jamnik.
Sodelovanje s farmacevtsko industrijo, ki dobršen del inovacij in raziskav nahaja prav v povezavi s Kemijskim inštitutom, ima veliko vrednost v vseh pogledih, je bilo slišati iz ocene mag. Vojmira Urlepa, direktorja Leka.
Podelitev Preglovih nagrad, ki imelo osredenjo težo dogodka, na inštitutu podeljujejo že sedmo leto. Komisija za izbor nagrajenca pa ima sroge kriterije, je v utemeljitvi izbora poudaril njen predsednik, prof. dr. Albin Pintar.
Slavljenec, dobitnik Preglove nagrade za leto 2014, prof. dr. Jurij Lah s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je v zahvali za dodeljeno priznanje, občinstvu razkril pomen, ki ga ima zanj osebno nagrada in hkrati opozoril na pomen znanstvenega dela za dobrobit ljudi, česar pa se žal vse premalo zavedamo.
Naziv zaslužni raziskvalec Kemijskega inštituta pa sta prejela prof. dr. Venčeslav Kavčič in prof. dr. Boris Orel. Obadva izvrstna strokovnjaka z dolgim profesionalnim stažem še vedno bodisi delata bodisi razmišljata kot kemika. Generacijam, ki jima sledijo, pa sta svetovala, naj zagrabijo vsako priložnost za raziskovanje, kajti le znanje je tisto, kar oplemeniti človeka. Ali, kot se je po latinnko izrazil prof. Orel “Carpe diem”.
Kemijski inštitut prejel evropska sredstva za obnovo prizidka in stare stavbe
Na Kemijskem inštitutu intenzivno potekata obnovi prizidka in stare stavbe, obe v večjem delu financirani iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt obnove prizidka Kemijskega inštituta je ocenjen na 2,2 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,8 milijona evrov. Projekt obnove stare stavbe Kemijskega inštituta pa je ocenjen na 1,7 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,4 milijona evrov. Z omenjeno naložbo bo Kemijski inštitut Ljubljana prenovil pet laboratorijev in nakupil novo raziskovalno opremo. Cilj investicije je zagotoviti kakovostno in sodobno infrastrukturo. V sklopu obeh projektov bo obnovljenih preko 1.500 m2 tlorisnih površin, kar bo pomembno vplivalo na kakovost dela in delovnega okolja na Kemijskem inštitutu.
Foto in video: Igor Domijan
